Z aradi porasta alergenov in škodljivih snovi v zraku in okolju je najbolj prizadeta prav koža. Tako ima po podatkih najnovejših statistik več kot 50 odstotkov populacije v zahodni Evropi težave z občutljivo in problematično kožo (srbenje, pekoče bolečine, rdeči madeži, izpuščaji, neenakomerna pigmentacija, pege, kožna znamenja ter ostale vnetne, alergijske in starostne degenerativne spremembe). Okrog 20% omenjenih anomalij je po mnenju dermatologov dedne narave, vse pogosteje pa so za kožno patologijo odgovorni tudi ostali zunanji (ekološ ki) in notranji faktoriji (psihofizič ni), ki se jim je moč izogniti ali pa jih vsaj omiliti. Mednje sodijo psihični faktorji (stres, zatirana in potlačena čustva - jeza, žalost, razočaranje, nezadovoljstvo, preobremenjenost ipd., ki se odražajo v rdečici, srbenju in pekoči koži - ekcem). Izmed fizičnih agensov, ki v teh dneh vplivajo na kožo, velja omeniti predvsem sonce (UVA in UVB žarki, svetloba, toplota), ozon, smog, veter. Koža je največji organ človeškega telesa in ima številne naloge, katerim je kos samo, če je zdrava in vitalna. Kožni plašč predstavlja nekakšen ovoj, ki obdaja telo, ga varuje in mu omogoča komunikacijo z okoljem. Med številnimi škodljivimi vplivi iz okolja, ki delujejo na kožo, so na prvem mestu nedvomno ultravijolič ni (UV) žarki. Ti predstavljajo le majhen delež sončnih žarkov, ki dosežejo Zemljino površino.