Le kako je mogoče, da so domnevno prisilno zadrževanega vaščana ljudje vsa ta leta videvali, kako se (sam!) sprehaja po Novem mestu, hodi po socialno pomoč na center za socialno delo in se vrača v domačo hišo v Črmošnjicah, ki sta jo z bratom podedovala po mamini smrti? Kako je mogoče, da domnevnega sužnja v vseh teh letih niso opazili ne vaščani ne policisti ali socialni delavci in celo niti drugi Romi, med katerimi menda prav nič ne ostane skrito in ki obeh osumljencev menda tako zelo ne marajo, da bi jima z veseljem škodili, če bi se jim le ponudila priložnost? Kako je mogoče, da so isti policisti, ki so Bojana Brajdiča ovadili zaradi suženjstva, prej vedno, ko se je domnevni »suženj« kje napil (nemalokrat naj bi se takrat začel rezati kar sredi gostilne) in so ga našli v kakšnem jarku, poklicali prav Brajdiča ter mu sporočili, da ga bodo pripeljali »domov«? Mar to pomeni, da so žrtev ves ta čas kar sami vozili naravnost k storilcu?! Če je to res, bi morali policisti ovaditi tudi sami sebe, saj so s tem, ko so domnevnega sužnja vozili k Brajdiču, slednjemu pravzaprav omogočali, da je še naprej silil žrtev v domnevno suženjsko razmerje!