Opora je lahko narejena iz mreže ali lesa, ali pa obojega. Opore so lahko različnih oblik, pomembno je le, da rastlinam omogočimo vzpenjanje. Tako jim lahko lesene palice postavimo v piramido, na palice pa pritrdimo mrežo. Lahko pa oporo naredimo v eni vrsti in na palice napnemo mrežo. Pomembno je, da kumare na oporo pritrdimo. Zadostuje že, da vršičke kumare podtaknemo v mrežo, saj se je bo rastlina sama oprijela z viticami. Če pa kumare rastejo popolnoma navpično in jim nismo napeljali mreže, jih moramo ob oporo privezovati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Opora opora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
narejena narejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
mreže mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
lesa les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
obojega oboj celostni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
Opore opora samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
oblik oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
le le členek
da da podredni veznik
rastlinam rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
omogočimo omogočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vzpenjanje vzpenjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
jim on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
lesene lesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
palice palica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
postavimo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
piramido piramida samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
palice palica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
pritrdimo pritrditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mrežo mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
oporo opora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
naredimo narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
na na predlog; tožilnik
palice palica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
napnemo napeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mrežo mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
kumare kumara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
oporo opora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pritrdimo pritrditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Zadostuje zadostovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
že že členek
da da podredni veznik
vršičke vršiček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kumare kumara samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
podtaknemo podtakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
mrežo mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
saj saj priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sama sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
oprijela oprijeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
z z predlog; orodnik
viticami vitica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
kumare kumara samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
rastejo rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
navpično navpično splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
napeljali napeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
mreže mreža samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ob ob predlog; tožilnik
oporo opora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
privezovati privezovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar