Če uporabljamo pojem tranzicija, moramo imeti pred očmi dejstvo, da se je v Sloveniji odvijala na različnih nivojih in da je mnogo bolj kompleksna kot v drugih državah, bodisi postsocialističnih bodisi v državah, ki se na novo industrializirajo, gredo skozi neke temeljite reforme ali ki gredo iz avtoritarnega sistema v demokratični sistem. Pri nas gre tako za prehod v demokracijo, za vzpostavitev ekonomskega sistema, ki bo deloval na osnovi trga, in hkrati - kar je značilno za Slovenijo in manjšo skupino držav - tudi za oblikovanje nove državnosti. Težko je dati neko generalno oceno, ki bi veljala za vse sfere družbe. Kar zadeva politični sistem, bi lahko rekel, da je dosežena faza konsolidacije demokratičnega sistema. To pomeni, da ne obstajajo neke opcije, ki bi se zavzemale za povratek oz. vzpostavitev nekega tipa avtoritarnega sistema ali ki bi zagovarjale uporabo nasilnih metod. Tudi iz drugih kazalcev lahko razberemo, da velika večina prebivalstva sprejema institucije, ki sodijo v demokratični okvir. No, seveda, druga stvar je, kako ljudje te institucije konkretno ocenjujejo. Obdobje konsolidacije demokratičnega reda je torej zaključeno. Druga stvar pa je vprašanje stabilnosti. O stabilnosti še ne moremo govoriti. Ena komponenta stabilnosti je povezana z oblikovanjem »policy skupnosti«, torej omrežja akterjev, ki sodelujejo v procesih političnega odločanja. To omrežje še docela vzpostavljeno. Druga komponenta stabilnosti je povezana z vprašanjem učinkovitosti političnega sistema. Tudi tu velja, da vsi elementi, ki bi lahko zagotavljali neko učinkovito politiko, še niso izoblikovani.