gelini tudi hvaležni, da je zadnja leta uspešno organizirala in vodila številna romanja v najrazličnejše božjepotne kraje naše lepe Slovenije. Ljudje namreč cenijo tovrstne pobude, ki povezujejo duhovno dimenzijo z izletniško in izobraževalno. Prav tako sem prepričan, da bo z odhodom sestre Angeline osiromašena tudi naša zamejska zborovska kultura, saj je vsa leta skrbno in vešče vodila OPZ Baraga, kot se je preimenoval zbor, ki je, draga s. Celina, pel že pod vašim vodstvom. Mogoče s. Angelina nima vaše karizme in umirjenosti, a nedvomno je znala s svojimi pevkami in pevci pripraviti pevsko dobre in vsebinsko bogate nastope, ki jih je večkrat rada bogatila s pravimi malimi gledališkimi prijemi. Draga s. Celina, vsega tega sem se v hipu zavedel, ko sem se prebudil in seveda obžaloval, da se sedaj ti zadnji dve noterdamki poslavljata iz Svetega Križa in torej tudi od našega zamejskega itak duhovno precej sušnega okolja. Prav vznemiril sem se in vstal ter šel popit malo lipovega čaja. Ko sem sedel v kuhinji in čakal, da se čaj malo segreje, sem kar tako segel po malem Svetem pismu Nove zaveze, ki ga je na skavtskem taboru dobila v dar naša Nada in ga je pozabila na mizi. Pa naključno odprem in preberem misel iz Pavlovega pisma Korinčanom (2Kor 9, 6-9) “To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo”. In si mislim, glej no angela tega trenutka, kaj mi je dal v branje, da se pomirim. Ob Pavlovi besedi naj vas torej, sestra Celina, najlepše pozdravim in prosim, da bi tam v nebeškem Jeruzalemu pri naši Gospe prosili milosti, da bi se vsi globoko zamislili ob tem odhodu sester noterdamk iz Svetega Križa. Se zamislili in pomislili, kaj smo vsi s tem izgubili in kaj bomo naredili, da bodo posledice tega odhoda čim manj boleče. Srečni ostanite v Božji milosti! Vaš Marko Tavčar Devin, 7. november 2009