Ker so do Konzumovega štaba vsake toliko pricurljale skoraj škandalozne, večinoma v številkah izražene informacije, kaj da se dogaja za tisto ograjo, ki že leta varuje nedokončano, gromozansko poslopje Pokove speče investicije, si je ata Ilovar naphal žepe z bankovci in, ne meneč se za rane, ki jih bo prizadel Mladininemu proračunu, krenil v ponovno preverbo. Če smo si od prejšnje, pred skoraj osmimi leti, še najbolj zapomnili neverjeten flop sicer dosledne restavracije, v kateri izmed šestih vzorcev olivnega olja ni bilo najti nobenega, ki ne bi odvrnil z žaltavim zadahom, jo je Ilovarjev trio tokrat odnesel z mnogo spodbudnejšo popotnico. Čeravno ne bi trdili, da pri Poku kuhajo tako, da je ginjene goste vseskozi iskati pod mizo, je bil trio nadvse zadovoljen z izkazano skrbjo za potankosti in pomanjkanjem nasilnih posegov, ki jih je prav gotovo še toliko bolj grajati, kadar je govora o prvi atrakciji Trobčevine, ponudbi morske ribe. Prav, pozabimo na anemični lososov tatarski in omenimo, da lahko surove, nežno marinirane škampe pri Poku po želji posmukaš po priloženi kapljici izvrstnega olivnega olja ali iz ribjega fonda in žafrana narejene omake. Četudi sodi pršut, ki ga dajejo sušit Kabajevim na Brda, komaj v povprečje, so salame, ki jih meljejo in zorijo sami, vredne upoštevanja, tako primorsko vonjajoča goveja kot brez prekajevanja dokončana prašičja starina, sploh pa ima šef, ki je strasten gobar in razstavlja sušeno letino v hodniku pred kuhinjo, v kozarcih tudi raritete, kot so kompaktni in mesnati čebularji. Pri Poku delajo z ribo v rokavicah, kar se po eni strani, mimo (pre)nežne goveje juhe z ribano kašo, lahko izrazi tudi v žvečilnosti školjk in kozic, s katerimi so po vsem sodeč šele pri koncu obogatili hecno, kot s pomladansko zelenjavno mineštro križano ribjo juho, po drugi strani pa daje vrhunske rezultate pri na vulkanskem žaru le epizodno gostujočih kapesantah, sipah, kozicah in jadranskih lignjih. In kako se odrežejo pri težjih disciplinah, denimo pri mnogokrat zelo povedni beri uležanega mesa ali, ko je treba prikuriti pečico? Resda se zapisnikarica Konzuma ni mogla ločiti od v pečici le dokončane kombinacije svinjske ribice, ribanih jabolk, jurčkov in sira, zato pa je testni romb, katerega sva s tamladim Škafarjevim za glavno komaj spravila pod streho, deloval bolj kuhano kot zapečeno, da medlosti priloženega, z zelenjavo pomešanega krompirja ne omenjamo. Kje so skorjice, kje masleni zalogaji? Tovrstnih čudes, tudi če bi si želeli večjega jezera soka, tokrat ni manjkalo angleško zapečenemu florentincu, na katerega je naš diskretni in z vsem poučeni velenatakar pri mizi ribal gosposke rezine belega tartufa, še više pa se je Pok zavihtel s scenosledom sladic. Nič zagatna kostanjeva rulada z nougatu podobno kremo iz pinjol, v janeževem likerju vložene gobe, vijoličaste bledivke z domačim vanilijevim sladoledom, bombastična torta iz kubanske čokolade, s tartufato in pravimi tartufi odišavljen čokoladni tartuffo so triu zaprli usta še preden se je na lastne stroške posladkal z ekstravaganco dneva, iz sušenih grozdnih jagod in po šampanjski metodi izdelanim Reciotom di Suave, desertnim vinom, iz katerega žgečkajo mehurčki in gozdni sadeži in lahko, kakor le malokatero, parira čokoladi. Končnica, da jih malo, sicer pa dostojna forma brezoviške, sploh ne zafnane ali prenapihnjene postojanke. Pripravite denarnice.