Če začnemo pri izvoru, se je treba odločiti, katero vrsto bomo uporabljali, razen seveda v primeru najbolj premožnih avdiofilov, ki bi lahko uporabljali kar vse. Najbolj očiten in na očeh je izbor CD predvajalnika kot primarnega izvora glasbe, saj je na trgu kljub obstoju novih in bolj sposobnih formatov, še vedno izredno pestra izbira, poleg tega je zakladnica glasbe na tem nosilcu daleč največja. Glede na pojav novih formatov (DAD, DVD, SACD in njihovih večkanalnih sorodnikov), ki naj bi dejansko izpolnili tisto, kar je CD ves čas obljubljal, pa nikoli izpolnil, to je "Perfect sound forever", se zdi logična misel tudi nakup tovrstne komponente, saj nove naprave predvajajo tudi "stare" CD. Ne smemo čisto zanemariti tudi trenutno zelo popularne možnosti, ki omogoča lahek pristop k neizmernim količinam glasbenega materiala na internetu, to je MP3 in njegovih bolj sofisticiranih različic, kot je na primer MPEG-4 AAC, ki pa so vsi zasnovani na takšnem ali drugačnem sistemu za zmanjševanje podatkov, ki naj ne bi bili pomembni. Ta okoliščina že v osnovi onemogoča visoko vernost formata, zvokovni preizkusi pa to potrjujejo tudi v praksi. Končno se ne zdi tako heretična tudi misel o nakupu analognega gramofona, saj ta format, kljub vztrajnemu zatrjevanju dela avdiofilske javnosti, ni nikdar "umrl". Še več, v zadnjih desetih letih je doživel razcvet, katerega dimenzije so presenetile celo same proizvajalce, tudi tiste, ki so iz svojih proizvodnih programov že davno črtale to komponento. Ne pozabimo tudi moćnosti, da bo LP kot glasbeni format morda tudi edini, ki bo prećivel našo raso! Da, prećivel, saj potuje z vesoljskima sondama Voyager 1 in Voyager 2, ki bosta v nekaj letih zapustila naš sončni sistem in se nekega dne morda vrnila, ko človeške rase ali celo Zemlje sploh ne bo več. Morda bo LP celo vse, kar bo od človeške rase nekoč ostalo...No, upajmo, da ne. In zakaj še obstoji in se še veča popularnost tega formata, ki naj bi bil "zastarel, odslužen, nepriročen in zahteven za vzdrževanje"? Enostavno povedano: Ker je zvokovno gledano gramofon še vedno najboljši potrošniški format na svetu!!! To pa verjetno tudi zato, ker je edini potrošniški format na svetu, ki nima v svoji tehnološki zasnovi "vgrajene" omejitve količine informacij, kot je to pri praktično vseh digitalnih formatih. Seveda je takšno trditev treba vzeti z rezervo, saj ni čisto "pravilna". Tudi analogni gramofon posreduje na nek način omejeno količino informacij, vendar pa so te omejitve precej drugačne narave, kot omejitve kateregakoli digitalnega formata in so povezane predvsem z načinom zapisovanja informacij. »e pa gledamo na omejitve količine informacij v istem smislu, kot pri digitalnih napravah (še posebej pa pri 16/44.1 CD), potem je gramofon v veliki prednosti, saj tovrstnih omejitev ni.