Adria pa danes ne bi mogla kupovati novih letal, če ne bi v postopku lastninjenja njenih dolgov prevzela Agencija za sanacijo bank. Ko se je pred tremi leti tedaj še družbeno podjetje pripravljalo na lastninjenje, so pred izdajo prvega soglasja ugotovili, da je bil zaradi velikih posojil za nakup letal njegov kapital negativen. To je pomenilo, da bi družba morala v stečaj ali pa bi jo morali sanirati. Rešitev je bil odpis dela terjatev, tako da se je ustvaril družbeni kapital, potreben za začetek privatizacije, ki so ga hoteli povečati z odprodajo delnic za 400 milijonov. Družba se je odločila, da bo ponudbe zbirala v Sloveniji, javila pa se je Agencija za sanacijo bank, ki je v zameno za nakup ponudila svoje terjatve. Ta je v začetku leta 1995 postala popolna lastnica Adrie. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Adrie Marko Ravnik, so v okviru lastninjenja iskali možnost, da bi pri njem sodelovali tudi delavci s certifikati, ki tega niso mogli, ker podjetje ni imelo družbenega kapitala. Če bi bilo zanimanja dovolj, bi se delavci organizirano lahko vključili v naknadno lastninjenje s skupno vlogo v eno izmed investicijskih družb, ki bi sodelovale na dražbi za odprodajo Adriinih delnic. Ker imajo te družbe še neporabljene certifikate, se takšna transakcija za zdaj odmika.