Mercedes je našla zajčka. To je bil pravi mehiški pritlikavi zajček, preplašen, ker se je znašel med gorami najboljšega korenja in solate ter poleg dveh mastnih zajkljic. Mercedes ga je prijela za uhlje, da ji ne bi ušel, ga potem nežno stisnila za kožno gubo na vratu, si ga postavila na laket in ga stisnila v naročje. To ni bil pravi zajček. Prvi zajček, doktorjev ljubljenec, se pač ni vrnil. Prikazal se je ta, preplašen, tekajoč z vsemi štirimi hkrati, živčen, z očesi na hrbtu in z ušesi, ki niso v nobenem primeru stala pokonci kot pri prejšnjem zajčku, ampak so vedno visela navzdol. Okoli nosu je imel pikice, ki jih prvi, prejšnji zajček ni imel.