Konvencija določa v 2. čl. enakost otrok pred zakonom, kar pomeni, da naj bi pri jamčenju pravic otrokom, ki sodijo pod pravno pristojnost države podpisnice, ne bilo razlikovanja na temelju njihovih osebnih okoliščin (v Konvenciji je dikcija v večini členov "naj", kar je posledica tega, da države podpisnice niso dolžne spoštovati Konvencije v celotnem obsegu, ampak le v za njih sprejemljivem in mogočem obsegu). 3. čl. je pomemben zato, ker določa, da naj bodo otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki. 6. čl. določa, da ima vsak otrok neodtujljivo pravico do življenja. 7. čl. uvaja pravico otroka do imena, pravico pridobiti državljanstvo, pravico, da pozna svoje starše in da le-ti skrbijo zanj, če je to le mogoče. Pravica do ohranjanja lastne identitete, vštevši državljanstvo, ime in družinska razmerja, je opisana v 8. čl.. Otrok, ki je ločen od enega ali obeh staršev, ima po 9. čl. pravico, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema roditeljema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Otrok, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, ima po 12. čl. pravico prostega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z otrokom, ima pa naj tudi možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim/njo. Otrokova pravica do svobode izražanja je določena v 13. čl. in zajema prosto iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej. Ta člen določa tudi, da se lahko pravica do svobode izražanja omeji le z zakonom zaradi spoštovanja pravic in ugleda drugih, ali zaradi zavarovanja državne varnosti ali javnega reda ali javnega zdravja ali morale. V 14. čl. je urejena pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Omejitev te pravice je možna le pod enakimi pogoji kot pravica do svobode izražanja. 15. čl. priznava otrokom pravico do svobodnega združevanja in do svobode mirnega zbiranja. V 16. čl. je določena pravica otroka do zakonitega varstva proti samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje ter nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled. Pravica do uživanja najvišjih dosegljivih zdravstvenih standardov in storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo je urejena v 24. čl.. Pravica otroka do izobrazbe je urejena v 28. čl., ki med drugim določa, da naj bo šolanje vsem enako (pod enakimi pogoji) dostopno. V 31. čl. pa je določena otrokova pravica do počitka in prostega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega udeleževanja v kulturnem življenju in umetnosti. Otrokova pravica do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem otroku nevarnega in za otrokov razvoj motečega dela je opisana v 32. čl.. V 41. čl. pa Konvencija določa, da ne bo vplivala na ugodnejše določbe, ki veljajo v pravu države podpisnice ali v mednarodnem pravu, veljavnem za to državo.