Razstava: Večina Križajevega opusa je, kot omenjeno, nastala v Ljubljani in Ajdovščini oziroma v Vipavski dolini. Njegovo delovanje v Ljubljani, je, kot je zapisal Tomaž Brate, avtor zapisa, ki bo pospremil tokratno razstavo Križajeve ustvarjalnosti Spomin in opomin, zaznamovalo oblikovanje interierjev, Ajdovščino in Vipavo pa objekti. »Prvič smo priče poligonu eksperimenta, drugič prevajanju izkušenj eksperimenta v konkretnih kontekstih. Rdeča nit, skupna točka obeh pristopov, pa je dejstvo, da je Križajeva arhitektura praviloma vstopala v prostor, zaznamovan s preteklostjo, v ambiente, ki jih je arhitekt razumel kot dediščino, katero je potrebno podajati zanamcem.« Tak pristop je uveljavil tudi v Pilonovi galeriji - za njeno preureditev iz starejšega objekta je prejel leta 1976 Plečnikovo nagrado -, v kateri bodo tokrat s fotografsko dokumentacijo predstavili tiste Križajeve objekte in interierje, ki več ne obstajajo oziroma so danes spremenjeni in degradirani. Primerjave med originalnimi arhitekturami (v fotografijah Janeza Kališnika) in njihovim sedanjim stanjem bodo izpostavile vprašanja etike v arhitekturi, ob fotografijah pa bo na ogled še serija Križajevih originalov, skic za spomenike iz časa seminarjev pri Jožetu Plečniku od leta 1946 do leta 1951. V. U.