»Edi se je rodil 18. 4. 1926 v kraju Kozica v občini Sv. Lenart (San Leonardo) v okraju Udine. Tam je obiskoval tudi osnovno šolo, nato pa je odšel v Čedad v trgovsko šolo. Ko je bil star sedemnajst let, je prostovoljno vstopil v slovensko partizansko vojsko. Januarja 1945 so ga zajeli Nemci in ga odvedli v goriške zapore, nato pa so ga poslali v Dachau, kjer je vsak dan videl na tisoče mrtvih. A bil je močan, zato je taborišče prežive, Američani so ga osvobodili 29. 4. 1945. Ker je bil zaveden Slovenec, je takoj prišel v Slovenijo, pravo domovino. Ker je pogrešal Beneško Slovenijo in ker o njej marsikdo ni veliko vedel, je leta 1951 na takratnem Radiu Ljubljana začel voditi oddajo Za Beneške Slovence. Prav za to oddajo je leto pozneje nastal ansambel Beneški fantje, s katerim je v več kot petinpetdesetih letih nastopil na več kot 11.000 koncertih, veselicah in drugih nastopih. S svojim žametnim glasom je postal prava legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Nastopal je, dokler je zmogel, zadnji javni nastop je imel 13. julija letos v Ormožu. V srcih nam bo za vedno ostal lep spomin nanj, spominjali pa se ga bomo tudi ob poslušanju starih in novih pesmi ansambla Beneški fantje. Edi je želel, da ansambel ne preneha delovati, njegovo željo bomo mlajši člani izpolnili, seveda s pomočjo naših zvestih poslušalcev in poslušalk, saj bomo še naprej ustvarjali in gojili beneško glasbo.«