Predstavam, ki jih mainstream poročanje ustvarja v zahodnem medijskem prostoru, Mladina nasprotuje z zgodovinskimi dejstvi, ki pričajo, da ne gre za enkraten dogodek, temveč za dolgoletni spopad Amerike z islamom. Tako že v drugi izdaji po 11. septembru Mladina objavi mnenje antropologa Jacka Goodyja, ki definira problem kot "spopad med zahodom in islamom". Mladina poudarja relativnost obsega tragedije v Ameriki v primerjavi z, na primer, vsakodnevnimi številčnimi žrtvami aidsa v Afriki, ki pa nasprotno ostajajo potisnjene iz polja zahodno-ameriške medijske odmevnosti. Hkrati se revija poglablja v politično in gospodarsko ozadje aktualnih dogodkov, kot ponazarjajo naslednji izvlečki: "Islamski fundamentalizem, Osama bin Laden in talibanski režim v Afganistanu čista ameriška produkta" (št. 37); "ZDA na vzhod pošiljala zabojnike antraksa" (št. 45); "napad na WTC dejansko darilo desnici" (št. 41) ter jih osvetljujejo iz psiholoških in antropoloških vidikov. V 38. številki v članku "Antropologinja dr.Gabriele Rasuly Paleczek - Iz Afganistana z jezo" beremo mnenje ene največjih avtoritet za področje Afganistana, ki na podlagi političnih in zgodovinskih dejstev, pomešanih z dejstvi iz afganistanske kulture in zgodovine, pojasnjuje ozadje konflikta v tej deželi. V 42. številki psiholog prof.dr. Marko Polič razlaga različne faktorje - od človeških strahov do skepse - ki določajo naše delovanje ter skozi vprašanje o možnosti kritičnega sledenja dogodkom v sodobnem svetu informacijskega preobilja osvetljuje dileme medijskega poročanja o vojni v Afganistanu. Članki poudarjajo oportunistično logiko ameriške politike, ki sklepa prijateljstva in jih trga odvisno od trenutnih prednosti ter dvojnost meril (ko, na primer, se poudarja nedemokratično izvoljenost talibanskega režima, in zamolčuje spornost "demokratično" izvoljenega Georga Busha; ali opredelitev napada 11. septembra kot napad na demokracijo, medtem ko ZDA podpirajo Saudsko Arabijo, Jordanijo in Egipt , ki so hude kršiteljice demokracije, pluralizma in svobode ). Na kratko, Mladina skozi širši spekter prikazovanja dogodkov v povezavi z vojno v Afganistanu izpostavlja cenzuro in s tem fabriciranje enoumja v večini zahodnih medijev (na primer: "Amerika je enotna kot še nikoli. Laž. Amerika je razklana, kot vedno"; "Cenzura je bila popolna /…/ prepovedali so celo predvajanje mnogih pesmi"; "adijo svoboda govora, dober dan enoumje", št. 41). Poročanje vključuje različne aspekte in alternativne vire (Imam Nazimudema v 44. številki Mladine o prebegu s talibanskega na območje severne zveze: "Videl sem ženske in otroke, vržene na grmade in zažgane pri živem telesu."), novinarje glavnih medijskih hiš pa označuje kot "vladne uslužbence, katerih glavno orodje je cenzura, ki naj bi izvirala tudi pri naftnem vrelcu." (št. 42) Za izpostavitev kompleksnosti problematike Mladina podobno kot Dnevnik uporablja tudi karikaturo.