Ko sem bila noseča, sva s Patriceom uživala v sprehodih po gozdu. Vem, da bo to zvenelo nekoliko neumno, toda nekega dne, ko so se skozi krošnje prebili sončni žarki, se mi je zazdelo, da sem za nekaj trenutkov zagledala čarobni svet. Ta prizor mi je ostal v spominu, spodbudil me je, da povem zgodbo o majhnem dečku, ki obišče ta svet. Res mi je všeč ideja o svetu, v katerem so otroci enako veliki kot odrasli, v katerem lahko nadzorujejo svojo usodo in v katerem lahko uresničijo vse, kar si zaželijo.