Leta 450 je prišla na dan spletka sestre zahodnorimskega cesarja Valentinijana III. Juste Grate Honorije, ki se je za hrbtom kraljeve družine po svojem evnuhu Hiakintu povezala z Atilo. Poslala mu je denar in prstan s prošnjo, da na dvoru v Raveni posreduje zanjo in jo reši hišnega pripora oziroma nezaželene poroke. Atila je Honorijino dejanje razumel kot ženitno ponudbo. Morebitna poroka s Honorijo bi ga bila namreč postavila ob bok cesarju Valentinijanu III., saj bi lahko legitimno dobil oblast nad delom Zahodnega rimskega cesarstva. Atila je tako zahteval poroko s Honorijo in s tem polovico Zahodnega rimskega cesarstva. Ker sta mu isto leto še oba cesarja odklonila plačevanje tributa, je začel z vojsko, ki je štela okoli pol milijona vojakov, prodirati v Galijo. Poleg Hunov so Atilovo vojsko med drugimi sestavljali še Alani, Nevri, Geloni, Basterni, Kazari, Heruli, Kvadi, Ostrogoti in Gepidi. Na strani rimske vojske pod poveljstvom Aecija pa so se poleg rimskih legij bojevali še Zahodni Goti in Burgundci. Rimljani so Hune ustavili v bitki na Katalunskih poljih leta 451, kjer je Atila doživel prvi in edini poraz. Vendar z napadi ni odnehal in je že leto po porazu v Galiji vdrl v Italijo in z namenom, da osvoji Rim, na poti proti jugu izropal Milano, Padovo in Verono. Rimu je nazadnje prizanesel, potem ko ga je pri Mantovi za to prosil papež Leon I. Verjetno pa je na Atilovo odločitev vplivalo tudi dejstvo, da so med hunskimi vojaki razsajale kužne bolezni in da je vojski že močno primanjkovalo hrane.