duhovnikov in izobražencev, ki so si prizadevali, da bi se slovenska cerkvena umetnost rešila vezi utrujajočega epigonstva 19. stoletja in se spet dvignila na raven, ki jo je dosegla v obdobju gotike. Že kmalu zatem pa se je hvalevredni prenovi cerkvenega slikarstva pridružila še druga zasluga. Kraljev čopič je s slikano besedo nadomestil slovensko govorico. ki so jo fašistični objestneži izganjali tudi iz cerkve. Začela se je njegova slikarska odisejada, večkrat s političnimi vohljači za petami, po primorskih krajih od Avbra do Trente, od Sv. Višarij do Katinare. Svojo vraščenost v primorsko okolje in doživljanje teptanja najintimnejših človekovih svetinj, kot sta materin jezik in kultura, je Kralj izpovedal s skrbno zbrano ikonografijo: Beg v Egipt, Kristusov pasijon, preganjanje prvih kristjanov, mučenje prvih kristjanov, prizore namreč, v katerih je umetnik zaznal analogijo z usodo slovenskih ljudi v naših krajih. V te prizore je spretno vpletal skrito barvno in vsebinsko Prof. Verena Koršič Zorn (foto DP) simboliko, v kateri si je rad privoščil dvajsetih let prejšnjega stoletja. politične oblastnike, kar je spodKaj hitro se je namreč rešil budno vplivalo na narodno zapraške likovne akademije in vest teptanega slovenskega člosvojo umetnost raje razvijal na veka. Umetnik je želel ljudem podlagi temeljite klasične izo- ponuditi tudi močne oprimke, brazbe, pridobljene na sloviti ki bi jim pomagali zdržati v gimnaziji v Škofovih zavodih v najhujših pritiskih: to rešilno Šentvidu nad Ljubljano, na moč je zaznal v naših duhovnih umetniških izkušnjah ob sode- velikanih, ki jih je enakovredno lovanju z bratom Francetom, z ostalo tematiko uvrščal v proprav tako slikarjem in kiparjem, gram poslikav: sveta brata Cirila predvsem pa s smotrnim izko- in Metoda, Ireneja Baraga, Antoriščanjem lastnega izjemnega ta- na Martina Slomška. Zadnja dva lenta. Strahovi, skrbi, temne je v svoji preroški viziji že postaslutnje, trpljenje so umetnika že vil med srečne svetniške osebod mladosti - verjetno tudi kot nosti, saj je v njih videl pooseposledica vojnih izkušenj v av- bljeno krščansko ljubezen in restro - ogrski vojski na Piavi - glo- snično spoštovanje človeka v boko pretresali, tako da je svoje vseh njegovih razsežnostih, ki korake uravnal s trpečim člo- mu po božjem pravu pripadajo vekom in mu sledil v urah jezik, kultura in ostale vrednote preizkušenj in brezizhodnosti. naroda, v katerem je rojen. Prav Najprej je to počel nekoliko ab- zato Kraljeve poslikave lahko bestraktno, sledeč tudi splošnemu remo kot zgodovinske utrinke sočasnemu razpoloženju, ka- temnega, preizkušenj in stisk sneje pa v konkretnih situacijah, polnega obdobja, ki bi moralo ki jih je tudi sam doživljal. Pri nas vse, predvsem pa mladi rod tem smo že v obdobju pred dru- vedno znova spominjati na getgo svetovno vojno, ko smo Slo- semani in golgoto naših predvenci, posebno Primorci, začeli nikov, da bi spoštovanje do tega svojo nepopisno kalvarijo, fizič- trpljenja spodbudilo ljubezen in no, predvsem pa duševno in spoštovanje do lastnega jezika in kulture, ki ju dandanes v imenu duhovno. Že s svojo prvo poslikavo cerkve globalizacije in že kar planetarsv. Helene na Premu je Kralj ne brezbrižnosti vse bolj zaneosvojil srca in požel odobra- marjamo. / stran 15 vanje številnih slovenskih