Komaj je zaustavil dirkalnik v »parc fermeju«, že se je napotil k Jeanu Todtu in Ferrarijev Napoleon se je pod plazom Brazilčevih besed le še nekako napol kislo smehljal, kot kak malček, ki so ga zalotili z odprtim kozarcem marmelade v tetini shrambi. Ko se je Barrichello kasneje na zmagovalnem odru držal, kot da mu bodo zdaj zdaj ušle solze, in ko potem na tiskovni konferenci ni hotel odgovarjati na vprašanja o zadnjem ovinku, je bilo seveda jasno, da se ne bo kar tako sprijaznil s tem, da je moral sicer zasluženo drugo mesto prepustiti prvemu vozniku moštva. Pa čeprav je imela njegova žrtev za moštvo zelo praktično vrednost, saj je tako Michael Schumacher ohranil štiri točke namesto dveh prednosti pred Davidom Coulthardom (42:38), kar bi bilo lahko odločilnega pomena ob razpletu prvenstva. Za razliko od Schumacherja Barrichello s tem ni kaj bistvenega izgubil, saj na 3. mestu razvrstitve zaostaja za Coulthardom za debelih 20 točk (18:38), hkrati pa se je oddaljil od četrtouvrščenega Ralfa Schumacherja, ki dirke zaradi okvare hidravličnega sistema ni končal, na varnejših 6 točk razlike (18:12). Skratka nobene prav velike škode ni prinesla odločitev Jeana Todta, razen seveda vnovične potrditve neizpodbitnega dejstva, da je Michael Schumacher pri Ferrariju prvi voznik, Rubens Barrichello, ki tega ne sliši prav rad, pa drugi.