Spoznal sem ga v tistem obdobju – saj razumete, vsi smo bili nekoč najstniki – in resnica je, da sem se z njim veliko nasmejal. Ko si ga šel prosit za kakšno revijo, je to vedno izkoristil za pripovedovanje mastnih šal, ki jih je kar stresal iz rokava. Zdaj, ko je preteklo že toliko časa, ne bi mogel reči, da se je Lope de Vega kaj dosti spremenil: ko ga srečaš v trgovskem središču, ni sposoben koherentne komunikacije; kar koli rečeš, ti bo on vedno govoril iste stvari in ti povedal ducat šal, nekaj novih, nekaj pa starih kot on. Po mojem mnenju Lope de Vega toliko govori o teh stvareh, da mu ni treba o drugih, toda konec koncev se ne bom zdaj jaz postavljal v vlogo psihiatra ali psihologa ali kogar koli že.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Spoznal spoznati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
tistem tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
saj saj priredni veznik
razumete razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
najstniki najstnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
resnica resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
nasmejal nasmejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
šel iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
prosit prositi glavni glagol; nedovršni, namenilnik
za za predlog; tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
revijo revija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
izkoristil izkoristiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
za za predlog; tožilnik
pripovedovanje pripovedovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
mastnih masten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
šal šala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
stresal stresati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
rokava rokav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
preteklo preteči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
že že členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mogel moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
reči reči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Lope lopa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
de de neuvrščeno
Vega Vega samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dosti dosti splošni prislov; nedoločena stopnja
spremenil spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ko ko podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
srečaš srečati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
trgovskem trgovski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
središču središče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
sposoben sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
koherentne koherenten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
komunikacije komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
koli koli členek
rečeš reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
on on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
govoril govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
iste isti nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
povedal povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ducat ducat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
šal šal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
novih nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
starih star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
on on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik
Po po predlog; mestnik
mojem moj svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, ednina
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Lope lopa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
de de neuvrščeno
Vega Vega samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
stvareh stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
da da podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
o o predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, mestnik
toda toda priredni veznik
konec konec predlog; rodilnik
koncev konec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
postavljal postavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
vlogo vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
psihiatra psihiater samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
psihologa psiholog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kogar kdor oziralni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
koli koli členek
že že členek
zapri
vir: Didakta
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Psihologi, psihiatri in drugi norci
avtor: Rodrigo Muñoz Avia