Predlog njegovih političnih nasprotnikov o uvedbi zakonskega postopka za njegovo odstavitev v ruski državni dumi v soboto namreč ni dobil podpore v nobeni od petih točk obtožnice. Za uvedbo postopka o odstavitvi predsednika oziroma tako imenovani impeachment je bilo potrebnih najmanj 300 poslanskih glasov, tj. dvotretjinska večina. Za odstavitev "carja Borisa" zaradi razpada nekdanje Sovjetske zveze je glasovalo 239 poslancev, 79 pa jih je bilo proti. Zaradi ukaza vojski, ki je streljala na parlament ("krvavi oktober leta 1993"), je proti predsedniku glasovalo 263 poslancev, 60 pa v njegov prid. Najbolj tesen izid je bil pri tretji točki obtožnice, ki Jelcina bremeni odgovornosti za izbruh vojne v Čečeniji. Proti Jelcinu je v tej točki glasovalo 283 poslancev, v njegov prid pa 43. Točko obtožnice, ki Jelcinu očita krivdo za propad vojske in vojaške industrije, je po pričakovanjih podprlo 241 poslancev in zavrnilo 77. Da je Boris Jelcin v vseh letih svoje vladavine izvajal reforme, ki naj bi sprožile genocid nad ruskim prebivalstvom, pa je menilo le 238 poslancev, proti jih je glasovalo 88.