V Beogradu je v nedeljo zvečer umrl pisatelj in akademik Antonije Isakovič (1923), dobitnik številnih literarnih nagrad. Napisal je več romanov, kot so Gospodar in sluge, Tren 1 in Tren 2, Noben zločin, nekaj zbirk pripovedk, med njimi so Veliki otroci, Praprot in ogenj, Prazni hribi in Obraz, kot tudi nekaj filmskih scenarijev. Isakovič je bil od leta 1980 do 1992 podpredsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Isakovič naj bi bil na čelu skupine akademikov, ki je leta 1986 napisala tim. memorandum SANU o perečih družbenih vprašanjih v državi. Tega političnega dokumenta, ki je bil v drugih republikah SFRJ doživljen kot glasnik velikosrbstva, SANU ni uradno priznala, ker naj bi šlo za nedokončano besedilo, ki je prišlo v javnost brez vednosti njegovih avtorjev. Isakovič je pozneje na kritike memoranduma odgovoril: "Mi Srbi moramo razmišljati o tem, da lahko živimo sami. Imamo izkušnje samostojne države, mi smo sami prišli do nje, drugi pa so jo dobili z raznimi dogovori." Sedanji predsednik SANU akademik Dejan Medakovič je ob Isakovičevi smrti izjavil, da se je pokojnik do konca življenja bojeval za resnico. "Ni družbene krize v tej državi, v kateri se na strani prave resnice in morale ni slišal njegov glas, včasih grenak, jezen, vendar vedno resničen", je povedal Medakovič in dodal, da se Isakovič "ni odrekel pričevanju tudi v časih kriz, ko je bila sleherna beseda tvegana in ko se je izogibal prilagojevanju in spreobračanju".