Zgodovina in obujanje preteklosti sta bila spet v središču pozornosti Društva slovenskih izobražencev in knjižnice Dušana Černeta, ki je že drugič v mesecu marcu posvetila svojo pozornost osvetljevanju zgodovinskega poglavja. Po večeru, ki je bil posvečen Tigru, so se prireditelji želeli zaustaviti pri problemu slovenskega nacionalnega vprašanja med drugo svetovno vojno. Gost običajnega ponedeljkovega večera je bil slovenski zgodovinar mlajše generacije, Bojan Godeša, z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Predstavnik mlajše generacije slovenskih zgodovinarjev, je namreč predstavil svoje najnovejše objavljeno delo Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno, ki je leta 2006, izšlo pri Inštitutu za novejšo zgodovino. Zbirka razprav se neposredno navezuje, kot je tudi povedal novinar Ivo Jevnikar, ki je vodil večer, na večji del žgočih tematik povezanih s slovensko polpreteklo zgodovino. Godeša, je pri tem naglasil, da je knjiga rezultat večletnega raziskovalnega dela. V knjigi se je namreč lotil podrobne obravnave problematike reševanja bodočega državnopravnega okvira Slovenije med drugo svetovno vojno in s tem povezanega nacionalnega vprašanja. Se pravi tematike, kot je še povedal Godeša, ki je imela v vseh obdobjih slovenske novejše zgodovine pomembno mesto. Problem nacionalnega vprašanja je predstavljal namreč eno osrednjih problematik druge svetovne vojne na Slovenskem, četudi, kot je še ugotavljal slovenski zgodovinar, “po ideološki sprostitvi in padcu komunizma konec osemdesetih let, ta problem ni bil več v središču pozornosti slovenske strokovne pa tudi ne širše javnosti”. Zasenčila ga je vrsta drugih vprašanj, ki so se zdela pomembnejša in aktualnejša, morda pa tudi pripravnejša v “oživljenem kulturnobojnem ozračju, ki je na Slovenskem zavladalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja”. Ob v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljenih ugotovitvah, pa je še obrazložil Godeša, “podrobnejša razčlemba dilem, ki so se pojavljale pri oblikovanju narodnopolitičnih programov, kaže celotno problematiko v nekoliko drugačni podobi kot smo je bili doslej vajeni”. “Razkrije se nam, še Godeša, da so se v obeh med vojno sprtih taborih pojavljale najrazličnejše dileme in predlogi, povezani z vprašanjem bodočega državnopravnega ustroja Slovenije, tako da sprejetje jugoslovanskega državnega okvira ni bilo povsem samoumevno kot bi lahko sklepali na podlagi dosedanjih raziskav.” Ob zelo podrobnem orisu poteka dogodkov, s katerimi je Godeša postregel številnim poslušalcem, se je večer nadaljeval s posebej živahno razpravo, med katero so predavatelju postavili celo vrsto pogledov in dvomov. Posebej kočljivo je bilo vprašanje Trsta in hipoteze drugačnih geopolitičnih delitev in ureditev, ki bi seveda po drugi svetovni vojni zarisale tudi popolnoma različen potek sodobne zgodovine. / (Iga)