Gradbišče alpskega predora prav gotovo ni nikakršen zabaviščni park, temveč izrazito svojski prostor. Globoko v gori je ozračje nasičeno s hrupom in smradom gradbenih strojev, poleg tega pa prezračevalne naprave delajo hud prepih. Vsak, ki mu dovolijo vstopiti v predor, bi rad videl razstreljevanje skal, toda pogleda na podzemeljski ognjemet ne dovolijo niti novinarjem. Razumljivo je, da turistične agencije, ki pripeljejo radovedneže v Alpe, postavljajo svoje zahteve in bi rade čim več ljudi spravile v rove k minerjem. "Predor," je govoril eden od vodnikov, "je emocija." Tema, voda, hrup in tisoč metrov skalovja nad glavo - to je doživetje, ki ljudi vedno znova preseneti. Za otroke je to še posebej zanimivo. Celi razredi šolarjev bi si radi ogledali novi predor pod St. Gotthardom. Občasno pridejo kakšen moški pevski zbor, kakšna gasilska skupina ali pa družine iz Tessina in v bližini preživijo svoj dopust. Vodstvo skupin je zastonj, in to vključno s čelado ter z dežnim plaščem in gumijastimi škornji. Samo skupno kosilo v rudniški kantini je treba plačati. Obiskovalec dobi možnost, da sedi za mizo z minerji.