No, kljub drugačnemu vtisu, ki ga javnosti predstavljajo nasprotniki reforme, se zdi, da je vlada vendarle pripravljena na kompromise. To je pokazala že konec lanskega marca, ko so vsi slovenski sindikati na množičnem protestu pred poslopjema vlade in parlamenta kričali proti uvedbi tristebrnega pokojninskega sistema in proti postopnemu višanju upokojitvene starosti do 65 let z izenačitvijo pokojninske dobe žensk in moških. Zaradi sindikalnega nasprotovanja prvotno predlagani reformi je ministrstvo za delo, predlagatelj projekta, najradikalnejše predloge precej omililo in jih dopolnilo s številnimi prožnimi možnostmi za upokojevanje. Za začetek se je odreklo uvedbi drugega naložbenega stebra pokojninskega zavarovanja, znižalo polno upokojitveno starost za ženske na 63 let in ponudilo več rešitev, ki bi nekaterim kategorijam zavarovancev, ki so začeli zgodaj delati, ženskam, ki imajo otroke, starejšim, odvečnim delavcem, brezposelnim in invalidom tudi pri zviševanju upokojitvene starosti za pridobitev polne pokojnine omogočile zgodnejšo upokojitev brez pokojninskih odbitkov oziroma z manjšimi odbitki, kot je bilo prvotno zamišljeno. Tako ublaženo različico reforme je strnilo v predlog zakona o pokojninski reformi. Res je sicer, da je minister Rop konec lanskega junija pretrgal usklajevalna pogajanja o predlogu zakona in ga z vladnim žegnom poslal v državni zbor. Vendar je hkrati socialnim partnerjem pustil vrata odprta za nadaljnje usklajevanje glede spornih vprašanj. Državni zbor predloga zakona tako ali tako ne bo obravnaval pred aprilom, do takrat pa bi bilo še vedno mogoče doseči nekatere nujne soglasne rešitve. Rop je že izjavil, da je njihova stran pripravljena še popuščati pri pogojih za pridobitev polne starostne pokojnine.