Vsa ta razmišljanja, ki jih je spodbudilo vprašanje, ali so nasveti koristni ali so zgolj odraz nečimrnosti, so končno pripomogla, da sem se odločil, da uredniku odgovorim pritrdilno. Ali bi lahko zavrnil nekoga, ki želi promovirati srečo? Že takrat se mi je to zdelo nemogoče, danes še toliko bolj. Preveč nesreč, preveč mračnosti, preveč brezupa prežema naše družbeno življenje. Nekaj je treba ukreniti; ne tako, da realnost obarvamo rožnato, ampak da vsem tistim, ki se nočejo predati, nakažemo smeri razmišljanja in dejanj. Iskanje sreče je najboljši prostor za dialog med ljudmi, ne glede na njihovo prepričanje. Kristjanom blagri prinašajo veselo oznanilo, za večino nekristjanov pa je spodbudno upanje na boljše življenje. Seveda se sreča lahko izmuzne tistim, ki je ne iščejo tam, kjer se skriva. Morda je neopazno skrita za trendi, reklamami in utvarami. Razlog več, da se o njej pogovarjamo. Kar pa zadeva delo, le-to dejansko zavzema, iz čiste nuje, zelo pomembno mesto v našem življenju. Če je sreča res predmet iskanja, si upam trditi, da delo v njej igra pomembno vlogo. Stavimo torej, da res obstaja močna povezava med srečo in dimenzijo dela v našem življenju.