Dobra dva delovna dneva sta šla v nič, ko je opozicija ponovila vse svoje (čez dvesto jih je bilo) predloge, kako za lansko leto drugače, kot si je zamislila vlada - ta je sicer del pripomb opozicije upoštevala - razdeliti državni denar. To, da je denar pravzaprav že razdeljen, ker so proračun sprejemali, ko je leto šlo že krepko h koncu, poslancev opozicije sploh ni zanimalo. Nobeno resno dopolnilo ni bilo sprejeto, tako da bi bilo z vidika splošnih interesov gotovo pametneje energijo (da o stroških, ki so šli za mline na veter, ne govorimo) poslancev usmeriti kam drugam. Letošnji proračun naj bi bil za 13 odstotkov, to je za okroglih 100 milijard, večji od lanskega, ki je znašal 743,5 milijarde tolarjev. Sodeč po razpravah ob njegovem sprejemanju, ko so bile plače državne uprave največji kamen spotike, bodo opozicijski poslanci finančnega ministra Mitjo Gasparija nosili po rokah, saj zahteva le 6-odstotno rast plač armade državnih uslužbencev. Povedano v številkah, če je lani šlo za te plače okroglih 206 milijard, naj bi letos ta številka bila le 218 milijard tolarjev. 107 za državno birokracijo, 111,3 milijarde pa za sodnike, učitelje, zdravnike, socialne delavce in druge 'izvajalce' nalog države.