Trenutki, ko vdreš v sobo, so polni adrenalina. Sovražniki niso vedno na istih mestih in že ena krogla je dovolj, da konec vzameš.gladkopremikajoč prvoosebnostrelski način, kakršen je danes samoumeven ino zapovedan. Prvi SWAT izpred nič manj kot desetih let, prednaslovljen Police Quest za imensko povezavo z nizom Sierrinih policajskih avantur, je bil denimo ravno tako opazovan iz prve perspektive, le da je šlo za udejanjeno knjigo kifeljskih pravil, kjer si z izbiranjem povelij v video sekvencah reševal talce in spravljal zlobneže v ječo. Dvojka pa se je kratkomalo preselila v izometričen 3D pogled z buljenjem iz ptičje perspektive, tako da si jo lahko na prvi pogled komotlih zamenjal z Jagged Alliance, Syndicatom in sličnimi. Šele SWAT3: Close Quarters Battle je bil tisto pravo, saj je tako kot predhodnika vzel poanto učbeniškega simuliranja dela policijskih posebnih enot, ki niso tam zato, da vse pobijejo, ampak da povzročijo čimmanj žrtev in težavo razrešijo na karseda miren način, ter jo združil z vzdušjem pogleda iz lastnih oči, adrenalinom neposrednega boja in s(p)odobno grafiko. Z vsem tem se je CQB v srčke malikovalcev komandovščin zapisal vsaj tako močno kot konkurenčna, vojaško usmerjena serija Rainbow Six.