Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Vesel sem, da je to zakon, ki je, bom rekel, uperjen v prihodnost, ki ima neko vizijo. Žalosten sem pa zaradi dveh stvari, ker ta zakon ureja samo eno stvar, to so avtoceste, ne gleda pa kompleksno na prometno strategijo in žalosten sem zaradi tega, ker črtamo politiko od leta 2000 do 2004, danes pa imamo probleme drugih cest, ki niso avtoceste, pa se na to sploh ne oziramo. Seveda se strinjam s tem, da je zakon naravnan tako, da ima koncept izgradnje, morda se ne strinjam ali pa sem indiferenten do stališča integralnega proračuna, ker menim, da če bi čakali na to, bi bila stvar seveda druga. Tisto, kar se mi zdi zelo pomembno in kar želim poudariti pri tem zakonu pa je, da bo Vlada prej ko slej morala priti s strategijo prometne politike v parlament, kajti glavni problem, ki ga danes doživljamo, je seveda ta, da je na naših cestah veliko tranzita. Sklepi, zakonska določila, ki so bila sprejeta v tem parlamentu, ne veljajo zaradi tega, ker Vlada govori, da ne more kontrolirati tehničnih pregledov vozil, ki prihajajo v našo državo in imamo veliko tovornjakov, ki tehnično ne ustrezajo kriterijem, da bi lahko vozili po naših cestah. Če se ne bomo na tem področju zresnili in naredili drugačno politiko, nam ne pomaga izgradnja avtocest, ker bo enako število tovornjakov še naprej onesnaževalo naše okolje.