Zelo precizen, jasen in odločen je bil tudi predsednik PO 30. MOS in UO OZS Stanislav Kramberger. Opozoril je, da je od obljub do dejanj po izkušnjah obrtnikov zelo dolga pot. V OZS so priča primerom, ko nekaterim njihovim članom, poslovno uspešnim obrtnikom, ki zaposlujejo po več deset ljudi in svoje izdelke izvažajo, grozi zapiranje obratovalnic. Gre za plačilni nered v državi in državno odločitev, da s 100-odstotnimi blokadami preprosto zapira žiro račune obrtnikom, ki imajo več kot 200 tisočakov neplačanih obveznosti do nje. Pri tem pa so v OZS že na 28. MOS širšo javnost podrobneje seznanili z vprašanji, kako odpraviti vse manjšo poslovno moralo oziroma vse večji finančni nered in nedisciplino. »To smo predstavili ministrskemu predsedniku dr. Drnovšku, ki je, vsaj tako se nam je takrat zdelo, pokazal dovolj posluha in dovoljšnjo pripravljenost za to, da zgrabimo bika za roge in ta problem odpravimo. S sodelovanjem predsednika vlade smo na ta problem opozorili finančnega ministra Gasparija, pripravili smo pisno gradivo s primeri, kako v tujini rešujejo to problematiko. In pripravili smo tudi predlog rešitev, kako zavarovati upnika. Naš gotovo najpomembnejši predlog pa je bil, da je potrebno izpopolniti zakon o izvršilnem postopku - in sicer tako, da bo ta bolj kot dolžnika, ščitil upnika. Minister Gaspari je temu zakonu pripisal ključni pomen in tudi sklep državnozborskega odbora za gospodarstvo je bil, da morajo pristojna ministrstva, zlasti pravosodno, skupaj z OZS že do konca oktobra 1995 pripraviti ustrezne predloge sprememb ustreznih zakonov, zlasti zakona o izvršilnem postopku… In kje smo danes, dve leti po sprejemu tega sklepa? Odgovor je zelo kratek: žal, ne dosti dlje, kot pred dvema letoma!« In vse to, opozarjajo v OZS, se dogaja prav »v času, ko se iztekajo zadnje minute, da bi pričeli pospešeno, tudi z ustreznimi spodbujevalnimi ukrepi države, slovensko obrt posodabljati. Evropa nam grozi s svojo tehnološko razvitostjo, opremljenostjo, sposobnostjo bistveno večje produktivnosti, z ogromno konkurenco. Čez nekaj let, ko bomo del te Evrope, bo za to prepozno. O tem ta hip nihče ne razmišlja, vsaj ne tako na glas, da bi mi to slišali.« Kramberger je še poudaril, da slovenski obrtniki niso proti uvedbi reda, so pa odločno proti temu, da država lahko deluje tako, kot to sama hoče in da nič ne naredi za to, da bi vzpostavila sorazmeren red za velike in male gospodarske subjekte. »In naj povem še to, da se v naših vrstah ob teh dogodkih zopet vse pogosteje sliši razmišljanja in pozive na še večjo državljansko neposlušnost. Ne vem, če jo bomo uspeli preprečiti oziroma ali je zbornica, ki mora ščititi svoje člane, to sploh upravičena početi, pa čeprav se načelno vsi strinjamo, da mora vsak svoje obveznosti poravnati!?«