Še razred više segajo zelo zmogljivi digitalni fotoaparati. Ponavadi gre za precej večje »stroje« od doslej omenjenih, kar je tudi posledica večjih tipal in pa seveda zmogljivih objektivov, ki morajo tudi zaradi teh tipal biti nekoliko večjih mer. Večinoma gre za modele s tipali diagonale 2/3 palca (razen pri modelih HP Photosmart 945 in Fujifilm S20 Pro, ki imata nekoliko manjši tipali). Tudi pri teh ločljivosti segajo od 5 MP naprej, naslednja velikost pa je 8 MP (6 ali 7 MP tipal te diagonale namreč ni). V tem razredu je tudi Fujifilm Finepix S20 Pro, ki zajema z le 3 MP, a ima njegovo tipalo Super CCD IV SR (gre za tipala s svetlobnimi elementi osemkotne oblike, katerih vrstice se prekrivajo) v bistvu dvakrat toliko svetlobnih elementov. Vsaka pika ima namreč del, ki zajema temnejše dele slike, in del, ki zajema svetlejše dele. Tako jim je namreč uspelo povečati dinamiko slike, ki je za naše dojemanje podrobnosti v bistvu še bolj ključnega pomena kot sama fizična ločljivost v pikah. Večja ločljivost namreč prav nič ne koristi, če sta dve sosednji piki, ki bi se morali med seboj za malenkost razlikovati v osvetljenosti, praktično enaki, ker tipalo ni sposobno zajeti majhnih razlik v njuni osvetljenosti, ki pa jo z očesom vidimo. Res pa je, da je 3 MP po drugi strani malo, saj prav te fotoaparate kupujejo zahtevnejši uporabniki, ki fotografijo pogosto tudi nadalje obdelajo. Predvsem za ustvarjanje izrezov pri tem modelu kar »zmanjka« manevrskega prostora, pa tudi za razvijanje večjih formatov je ločljivost precej neustrezna. Za to sta boljši ločljivosti 5 MP in 8 MP. Zanimivo, da praktično vsa taka večja tipala izdeluje Sony, gre pa za tipala Super HAD, ki imajo dodatne plasti silicija, namenjene manjšanju šuma. Kljub temu pa je prav šum pri 8 MP tipalih nekoliko večji problem kot pri 5 MP. Svetlobni elementi teh tipal so pač za več kot tretjino manjši kakor pri tipalih z manjšo ločljivostjo. Ob tem imajo modeli večjih ločljivosti tudi bistveno več težav z prelivanjem svetlobe med sosednjimi svetlobnimi elementi, kar se izrazi kot barvne sence ali cvetoči učinki, predvsem na robovih kontrastnih prehodov. Tako je kakovost fotografije Sonyjevega modela DSC-F828 celo nekoliko slabša kot pri starejšem modelu DSC-F717, podobno velja tudi za Konico Minolto Dimage A2 (naslednico modela A1) in Nikonov Coolpix 8700 (ki je naslednik modela 5700). Tudi Canonov predstavnik Powershot Pro 1 boleha za podobnimi težavami. Svetla izjema med modeli s tipalom 8 MP je Olympusov C-8080 Wide Zoom, ki teh težav skorajda nima (je pa po tehničnih zmogljivostih nekoliko šibkejši od, recimo, Sonyjevih modelov tega razreda).