Čisto blizu vsaksebi sta v Trstu, v središču mesta, sedeža obeh slovenskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, ki je igral vlogo branika zahodne demokracije in mu zato rajnka Jugoslavija ni privoščila pomoči, in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je prejemala vso pomoč in je skrbela za gospodarsko podrast manjšine. Tudi fizično sta si sedeža obeh organizacij zelo blizu, pa komaj lahko dojameš, da sta si bili organizaciji desetletja tako daleč vsaksebi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaksebi vsaksebi splošni prislov; nedoločena stopnja
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
v v predlog; mestnik
Trstu Trst samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
središču središče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
sedeža sedež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, rodilnik
slovenskih slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
krovnih kroven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
organizacij organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
slovenskih slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
organizacij organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
igral igrati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
vlogo vloga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
branika branik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zahodne zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
demokracije demokracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zato zato priredni veznik
rajnka rajnki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Jugoslavija Jugoslavija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
privoščila privoščiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
pomoči pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
Slovenske slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kulturno kulturen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gospodarske gospodarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zveze zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prejemala prejemati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vso ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skrbela skrbeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
gospodarsko gospodarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
podrast podrast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
manjšine manjšina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Tudi tudi členek
fizično fizično splošni prislov; nedoločena stopnja
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
sedeža sedež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
obeh oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, rodilnik
organizacij organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
komaj komaj splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
dojameš dojeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
da da podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
bili biti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
organizaciji organizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
desetletja desetletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaksebi vsaksebi splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar