Ne, če je novo zdravilo, ki so ga bolniki prejeli v okviru raziskave v fazi I, učinkovito, se tudi tem bolnikom lahko značilno podaljša življenje. Z znanim citostatikom platinolom, ki danes ozdravi večino bolnikov z rakom testisa, je bilo pred desetletji prav v okviru raziskave prve faze v Ameriki zdravljenih kar nekaj mladih mož, ki so živi še danes. Zdravnik Lancea Armstronga prof. Larry Einhorn pravi, da so imeli bolniki srečo, on pa veliko strokovno zadoščenje, da so sodelovali v fazi I raziskav tega zdravila. Večina novih zdravil, žal, ni tako zelo uspešnih, vendar številna zlasti bolnikom, pri katerih bolezen še ni zelo huda, podaljšajo življenje za leto, dve, tudi več. Bomo potem rekli, da se to ne splača? Poglejte, koliko kroničnih bolezni imamo, ki jih ne pozdravimo, ampak bolnikom samo podaljšujemo življenje. Res pa je, da so nekateri bolniki z rakom v zelo slabem stanju, notranji organi ne delujejo več dobro, novo zdravilo bi pri njih naredilo več škode kot koristi. Zato mora o tem, kateri bolnik bo zdravilo dobil, presoditi strokovnjak. Vendar to ne more biti vzrok, da se dejstva zamegljujejo, češ da zdravilo samo škoduje. To bo presodil ustrezno izobražen in izkušen zdravnik skupaj z bolnikom. Bolniku lahko novo zdravilo podaljša in tudi izboljša kakovost življenja, česar ne bi smeli prezreti. Bomo rekli, da ga ne bo dobil, češ da se to ne splača, ker zdravilo življenja ne podaljša, čeprav izboljša njegovo kakovost? Če bi se pogovarjali tako, potem bi lahko potegnili na dan vse tisto, kar ni racionalno, na vseh področjih zdravstva. Vse to gre iz iste vreče.