V parku nas je pričakal pravi klošarski žur. Ura je bila okoli sedmih zvečer, ko je tudi bera najboljša. Park je poln ljudi, predvsem mamic z otroki in upokojencev, ki jim je še kaj do družabnega življenja. Klošarji so le del te velike družbe. Zanimivo je morda to, da se jih v Kopru skoraj nihče ne izogiba, kvečjemu še kdo poklepeta z njimi. Poslancem dobre volje se v Kopru tudi ni treba izmišljevati pretresljivih zgodb, da bi lažje prišli do svojega litra vina. Očitno imajo Primorci raje humor, tako da so se klateži že popolnoma specializirali v pripovedovanju vicev. Tako jim steklenic cenenega vina vsaj ob večernih urah ne manjka. Seveda mi ni treba posebej poudariti, da so se jim jeziki razvezali takoj, ko sem dal za flašo. Dejansko jih za vse res boli kurac. Ne zanima jih visoka politika, ne zanimajo jih državniški obiski in Clinton, ne zanima jih, kdaj bomo v Evropi, še manj pa, kdaj bomo zreli za Nato. Edina stvar, s katero so seznanjeni, je DDV, tako da od 1. julija tudi oni zbirajo Dodatek na Dodano Vrednost. "Ko travca fedrčke dobi, tudi mi zaživimo. Dost ljubljanskega betona, gremo na morje," pravi Goba (menda vpija alkohol hitreje kot goba). Nadaljuje pa: "V Koper smo prišli, da Primorce naučimo plavat. Poglej to zgubo - pokaže na kolega - po dveh letih smo ga prvič spravili v morje in se je skoraj utopu." Krohot. Dopolnil ga je Joc: "V stari Jugi ni bilo selitve. Če smo že uspeli priti do Kopra, so nas policisti takoj odpeljali nazaj. Danes pa pride do tebe in ti reče hojla." Sicer pa hval na račun koprskih policistov ni in ni bilo konca. Kvečjemu se včasih čutijo zapostavljene, saj jih niti ne povohajo. Mi o volku, volk iz gozda - oziroma parka. Njihov rutinski obhod je zmotil speč klošar v travi na robu parka. Njihovo budnico je pravočasno preprečila starejša gospa, ki je z vreščečim glasom nadrla nič hudega misleče policiste: "Pustite človeka spati, saj nikomur nič noče." Ker besedni dvoboj z ogorčeno gospo ne bi bil ravno prijeten, so le skomignili z rameni in obnemoglega pustili spati.