Verjetno veste, da Milan in Juventus prvo tekmo nove sezone na milanskem San Siru odigrata za pokal Luigija Berlusconija, neuradno lovoriko, poimenovano po pokojnem očetu kontroverznega lastnika rdeče-črnega kluba Silvia Berlusconija in velikem navijaču Milana. Tako bo tudi danes, italijanska javnost pa že dolgo ni česa pričakovala s tako velikim zanimanjem, kot pričakuje odgovor na vprašanje, kaj predsednika italijanske vlade čaka ob nocojšnjem prihodu v častno ložo. Kaj ga čaka po tem, ko je iz kluba praktično nagnal Kakaja, v ogenj porinil nesrečnega Leonarda, moštvo okrepil le z nizozemskim napadalcem Klaas-Janom Huntelaarjem in ameriškim branilcem Oguchijem Onyewujem ter navijače prisilil v to, da sobotni začetek prvenstvenih nastopov pričakujejo ob spremljanju ekipe brez igre, brez ideje, brez prave volje in brez dovolj velikega števila dovolj kakovostnih nogometašev. Ni znano, koliko so v Milanu prodali vstopnic, italijanski mediji pa špekulirajo o dveh mogočih scenarijih. Po enem naj bi tribune iz protesta ostale praktično prazne, medtem ko bi večinoma nič krivi nogometaši podporo dobili bodisi s transparenti bodisi z zborovanji navijačev zunaj štadiona. Po drugem pa naj bi na tekmo kot po navadi prišlo okrog 50 tisoč ljudi in uprizorilo velik protest proti prodaji Kakaja, sramotnemu udejstvovanju na nogometni tržnici in nizu porazov, kakršnega klub ne pomni in pri katerem sploh ni več pomembno, da se je zgodil na prijateljskih tekmah. Kakorkoli že, pet dni pred gostovanjem v Sieni in predvsem dvanajst dni pred velikim prvenstvenim derbijem z okrepljenim mestnim tekmecem Interjem bodo navijači še zadnjič skušali prebuditi svojo ekipo ter zdramiti prvega moža kluba. V upanju, da bo ob spominu na ljubljenega očeta, zaradi katerega se je pred več kot dvema desetletjema sploh odločil za nakup Milana, Berlusconi vendarle spoznal svojo zmoto in skušal rešiti, kar se rešiti da. Najprej z napovedjo kakega nakupa v izdihljajih prestopnega roka in nato še z dejansko izvedbo.