Pri tej predstavi sem šla še korak dlje v raziskovanju materialov: uporabila sem papir, les pa tudi veliko predmetov iz realnega sveta. Zelo pomembno vlogo je imelo steklo, s katerim smo ustvarili igro barvnih senc na površinah. Takšni poetični svetovi so mi zelo jasni v grafiki, pravi izziv pa pomeni njihov prenos v gledališče. Ta predstava je najbolj moja, v njej sem lahko izživela stvari, ki me zanimajo. Zgrajena je bila na čisto abstraktni osnovi Artmanovo besedilo nam je služilo le kot izhodišče, predstava pa je nastajala postopoma, saj na začetku nismo vedeli, kakšna bo na koncu.