odnose in pravico do dela, nadaljuje avtor. Socialnemu delu najbližji pojem je po Mikliču skrb za standard zaposlenih (op. cit.: 42). Miklič se je zavzel za najširše pojmovanje socialnega dela in skrbi za družbeni standard. Ozko pojmovanje družbenega standarda in socialnega dela naj ne bi bilo združljivo z idejo socialističnega podjetja, ki delavca ne odtujuje, temveč ustvarja pogoje za razvoj njegove osebnosti, zato je treba razvijati življenjske in delovne pogoje, ki ohranjajo in krepijo fizično in psihično zdravje delovnega človeka. »Skrb za delovnega človeka, če hočemo na tak kratek način izraziti vsebino socialnega dela, je torej širok pojem, širši kot zgolj skrb za družbeni standard v ožjem smislu, je obsežno področje, pa vendar zaokroženo, samostojno in specifično delovno področje [...]« (op. cit.: 71–73), ki obsega te naloge: sprejem novih delavcev in uvajanje v delo, urejanje medsebojnih notranjih odnosov (razvrščanje, napredovanje, odgovornost, uveljavljanje pravic in dolžnosti), strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, organizacijo odmorov, počitka in oddiha, organiziranje komuniciranja in informiranja, materialno in moralno stimulacijo delavcev (s tarifno politiko, ki ne le stvar računovodstva), zdravstveno službo s preventivo in higieno, tehnično in higiensko varstvo pri delu, socialno zavarovanje, urejanje stanovanjskih problemov, prevoz na delo in z dela, skrb za prehrano delavcev, skrb in pomoč materialno ogroženim delavcem in njihovim družinam, izdelava raznih pravilnikov s tega področja, njihova uporaba, spremljanje in analiziranje prakse na tem področju (op. cit.: 73–75). Socialno delo se ne sme omejevati na reševanje individualnih zadev, temveč mora odkrivati kompleks vsebinsko in logično povezanih vprašanj na ravni organizacije in delovnega kolektiva; vključevati mora preventivo in razvojne naloge (op. cit.: 67–77). Organizacijsko naj bi bilo socialno delo samostojno, pretežno štabno organizirano in vsem drugim enakovredno področje. Vodje tega sektorja morajo biti člani kolegija in strokovnega sveta, neposredno podrejeni direktorju. Tak položaj jim naj ne bi bil dan zaradi kakšne posebne zaupnosti, temveč zaradi enakovrednega hierarhičnega položaja z vsemi drugimi sektorji, katerih vodje so prav tako neposredno podrejeni direktorju (op. cit.: 123–124). Dejansko vsebino in obseg socialnega dela kot »organizirane skrbi za urejanje vprašanj, ki zadevajo osebni in življenjski standard delavcev