Aleksander Škorc Tromeja. Zamaskirana postava. V eni roki bela kanta, v drugi črna. V ustih dva čopiča, eden za belo, drugi za črno. Za pasom še dve kanti. V eni razredčilo (za barve), v drugi špirit (za postavo). Še ena postava. V roki ima prižgano cigaro. Občasno jo začasno vtakne prvi postavi v usta (med čopiča). Potem izvleče čopiče in ji da piti iz ene kante (špirit) pa še iz druge (razredčilo). Pomembna je prva postava, ker gre za našega prvega ´malarja´. Nehote nas je vpisal med velike narode, ker vsak velik narod ima svojega ´malarja´. Tudi naš ´malar´ zmore začeti vojno, ne zmore pa v njej zmagati niti se v njej ne namerava bojevati. Človek ga kar sliši, kako pred odločilno bitko nagovori soborce: Fantje, vi kar lepo na juriš, jaz pa na hitro skočim domov paziti mularijo. Če bo ´stara´ prej iz službe, pridem pa še kaj naokoli, če se mi le ne bodo ´šnirenci zameštrali´... Za ´malarje´ je pač značilno, da premorejo veliko besed, zelo malo pameti in čisto nič modrosti. Radi vidijo, da drugi trpijo namesto njih, in nikakor in nikoli ne bi hoteli storiti ničesar za kogarkoli, razen če nimajo od tega neposrednih koristi. So pa – komaj verjetno – tudi drugačni ljudje. Dalajlama pravi, da bo odstopil, če se bo nasilje v Tibetu stopnjevalo. Da bi se ljudje zaradi njega ali v njegovem imenu pretepali in umirali, se mu zdi popolnoma nesprejemljivo. Bremena tuje smrti na lastni vesti ne bi prenesel, od žalosti in sramote bi nemudoma legel pod najbližje drevo in se poskušal zediniti s predniki. Je pa prav gotovo pripravljen in zmožen v vsakem trenutku dati življenje v korist in svobodo tako ljubega mu naroda. Kaj pa vi? Če bi znali in smeli, bi hoteli prevzeti nase trpljenje koga drugega? Bi zmogli v neznosnih mukah jokati od sreče ob spoznanju, da vaše obupno trpljenje prinaša srečo in veselje vam najljubšemu bitju? Če je vaš odgovor da, potem je nastopil čas, da potrkate. Ne veste kam, kako in zakaj? No, potem je treba ugotoviti, da vaš odgovor ni bil ravno iskren. Kadar se človek vprašuje o pomembnih stvareh, je dobro vedeti, da je mogoče nalagati vsakogar, najlaže pa samega sebe. Edino Boga ni mogoče nalagati niti pred njim česarkoli skriti. Če verjamete vanj ali ne, bo poskrbel, da vas prej ali doslej dosežejo posledice lastnih dejanj. Dejanja pa nastajajo v mislih in te so torej vzrok vaših tegob. Ne vsebina krožnika niti vsebina ˝malarskih kant˝, vaše lastne misli so tiste, ki vam ne dajo potrkati.