Šele pred dvema tednoma jih je začel spet, zaradi dogovora obeh držav o učinkovitem nadzoru prebežnikov. Pred dnevi je brez težav (in formalnosti) pripeljal poldrugi kubični meter lesa, da lahko gradi hlev za konja. Tudi slamo vozi redno čez prehod brez ovir. Pred časom je dobil še urbanistično informacijo piranske občinske uprave, da sme na levi strani Dragonje (K.O. Sečovlje) obnoviti stavbo, ki je bila nekoč last tabornikov. V stavbi bodo prostori Zavoda za ohranitev Slovenske Istre, velika bo 160 kvadratnih metrov, na bližnjih štiri tisoč kvadratnih metrih pa bodo uredili botanični vrt, ki naj bi bil nekako povezan s krajinskim parkom Sečoveljske soline. »Ko so me lani napadli umaški fantje, so hrvaški policisti križem rok gledali, kaj so počeli tujci po moji hiši, in se smejali. Ocenil sem, da hrvaška policija nima pristojnosti na slovenskem ozemlju, sicer bi me gotovo zaščitili. Zdaj mi nihče ne dela težav. Če mi jih pa bodo, jih bom tudi jaz in zahteval svoboden dostop do doma,« je dejal Joško Joras.