na dinamiki vzrok - posledica, temveč v luči filozofske (v pravem pomenu besede) logike. To se pravi, da spremenimo perspektivo našega zornega kota. Današnje filozofsko razmišljanje torej ni izključno posledica znanosti, ampak kvečjemu obratno. “Znanstvena revolucija” in današnji, tako imenovani globalizirani svet nista nastala naključno. V ozadju so namreč bili nekateri duhovni procesi (na katere sem pravkar namignil), ki so na nek način pripeljali do čisto nove vizije sveta. S tem se je sprožil mehanizem hitrega tehnološkega razvoja, ki je pripeljal do stanja današnje tako imenovane znanstvene civilizacije. Saj so Kitajci že davno pred Evropejci poznali smodnik, pa jim kljub temu da niso bili tako miroljubni, ni prišlo na misel, da bi ga uporabljali kot orožje. Ali pa primer starih Grkov, ki so dobro poznali helijski plin, saj so ga uporabljali za napihovanje balonov pri veselicah ali za druge zabave. In vendar niso pomislili, da bi jih uporabili za polet človeka, kot se je dva tisoč let kasneje zgodilo v Franciji, ko je Mongolfier izumil prvi zračni balon. Tehnologija, znanstveni dosežki, skratka današnji svet, je posledica neke nove vizije sveta, novega svetovnega nazora, ki ni nastal nenadoma, ampak je sad trajajočih in globljih procesov, ki so deloma in seveda tudi ostanejo - nam zakriti. Čeprav ne moremo popolnoma odkriti pravih vzrokov in izvorov teh procesov, jih lahko vsaj posredno prepoznavamo preko spisov in tekstov nekaterih najbolj prodornih mislecev. V zvezi s tem slovenski filozof Milan Komar ugotavlja, kako je naša znanstvena civilizacija, kultura, prežeta z razmišljanji, ki so - tako je videti prvič bila napisana na papirju že na začetku 17. stoletja. Kot piše Komar, moderna filozofija in evropska kultura sta nekako posledici “univerzalne aplikacije matematične metode, ki datira iz tiste noči l. 1619, ko je Descartes zasnoval idejo univerzalne matematike(..) Mladi matematik, ogret po prvih znanstvenih uspehih, zasluti možnost ali celo potrebo uporabiti pri vseh problemih metodo, ki jo je preizkusil z briljantnim uspehom.” To se pravi, da je aplikacija apriornih metod, kot je na primer matematika, nek način razmišljanja (modus pensandi), na katerem temelji današnja evropska (z globalizacijo lahko rečemo tudi svetovna) kultura/civilizacija. Ni težko povezovati mišljenja, pojma, kot je na primer univerzalna matematika, z današnjim tehnološkim svetom. Če pa se povrnemo k tematiki zgodovine in duhovnih procesov, s katerimi je zgodovina neločljivo povezana, postane povezava z matematičnim mišljenjem (univerzalna matematika) bolj težavna, zahtevnejša. Drugače povedano, je ta način mišljenja bolj težko povezovati z grozotami in ideologijami - ki so v ozadju teh grozot - zadnjega stoletja. Skratka, to dilemo bi lahko povzeli s preprostim vprašanjem: obstaja neko konkretno stičišče med “matematiko” in fašizmom, oz. drugimi ideologijami? Ali pa,