udi kdor se ne strinja z estetskimi izbirami in s trpkim pogledom na današnjo družbo umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča, Marka Sosiča, mora priznati, da je pod njegovim vodstvom v zadnjih treh letih edina slovenska poklicna gledališka hiša v Italiji doživela v dramskem ustvarjalnem loku vztrajen in neomahljiv polet na vršace gledališke umetnosti, tako da se sedaj lahko samozavestno spogleduje z najrazličnejšimi teksti in se tako lahko ponosno postavlja ob bok uglednim gledališkim hramom v matični domovini. Visoko kakovost njenih uprizoritvenih smernic ni spregledala niti selektorica letošnjega 43. Borštnikovega srečanja, dr. Barbara Orel, ki je v tekmovalni program enajstih predstav BS uvrstila tudi Samomorilca ruskega dramatika Nikolaja Robertoviča Erdmana v režiji Eduarda Milerja in izvedbi našega gledališča, ki se tako po dolgih letih vrača na to ugledno vseslovensko odrsko prizorišče, za katerega se potegujejo lahko le izpovedno močne in postavitveno izvirne uprizoritve. Da je SSG spet aktiven dejavnik gledališkega vrenja, je izrazito pokazala in potrdila tudi zadnja odrska stvaritev SSG, Hči zraka, ki jo je baročne nabreklosti avtorja, španskega dramatika Calderona de la Barce (1600-1681), osvobodil in njeno bistvo izluščil, ne da bi se pri tem odpovedal rimam, sodobni nemški pisec, pisatelj in pesnik, Hans Magnus Enzensberger (1929). Njegov tekst je v slovenski jezik odlično prelila Mojca Kranjc. Predstava z rezkim sporočilom o strastni volji po absolutni oblasti in opozorilom, da leta prej ali slej pelje v pogubna brezizhodna brezna, in o bolni, na robu perverznosti sli po erosu, ki ne vsebuje niti trohice prave ljubezni, je nastala s pisano paleto umetniških moči kot koprodukcija tržaškega festivala Gledališča v gledališču, čedajskega Mittelfesta in koprskega Primorskega poletnega festivala pod občutljivo taktirko poljskega režiserja Janusza Kice, ki je dobro poznan na Nemškem, pa tudi na Slovenskem, kjer je postavil na oder vrsto odmevnih predstav: v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica jih je zrežiral kar pet in si s tremi izmed teh nabral kopico nagrad na BS in na Dnevih komedije v Celju. V SSG je v lanski sezoni zrežiral Molierovega Namišljenega bolnika, ki se je zelo uspešno porodil kot koprodukcija PPF. S koprodukcijsko predstavo Hči zraka je SSG ob nemškem avtorju, s slovenskimi igralci in poljskim režiserjem odslikalo duha Mittelfesta, pa tudi posredno svojo vlogo v rodnem prostoru, ki je od nekdaj stičišče latinske, germanske in slovanske kulture, in prav to je prava tirnica, po kateri mora nadaljevati svojo pot naše gledališče, če želi ohranjevati svoje poslanstvo in utrjevati svojo uveljavitev na tem delu Primorske s pogledom na obmorski živelj in na širše ustvarjalno obzorje. V drami ali mitološki tragediji Hči zraka je glavna akterka dogajanja babilonska kraljica Semiramida,