Blondelove velike palače iz leta 173764 in 175265 se od Le Muetovih, ki so jih sezidali sto let prej66, razlikujejo po izrazitejšem ločevanju različnih delov stanovanja: paradnim in družabnim prostorom, v katerih je potekala glavnina aristokratskega družabnega življenja, so se pridružili bolj odmaknjeni predeli, namenjeni zasebnejšim opravilom.67 Poleg sob so postavili manjše prostore za posebne namene: različne, majhne in velike kabinete, od katerih je imel vsak poseben namen (»grelnica« (réchauffoir), »knjižnica« (serre-livres), »toaleta« (toilette), »garderoba« (garde-robe), itn). Pogosto večnamenske sobe v velikih palačah iz 17. stoletja so sto let pozneje dobile pripadajoče prostore. Ko je Michel da la Jonchčre leta 1737 preuredil Malmaison68, je v stavbi, ki je imela dotlej samo hodnike in predsobe, povečal število majhnih kabinetov in »sob za garderobo«. Preureditve La Vrilličrove palače leta 1752, palače barona de Thiersa leta 1747 in Arminijeve palače leta 174869 so prinesle podobne spremembe. Sobe so ohranile svojo »ureditev«, še vedno so bile sestavni del monumentalne celote, toda okrog njih, med eno in drugo, je nastalo več prostorov. V La Vrilličrovi palači so bili ob sobi v enem od kril toaleta, garderoba in predprostor.70 V palači Belle-Isle, ki jo je leta 1721 na rue de Bourbon zgradil Bruant, je soba imela toaleto, kabinet za udobje (cabinet de commodités), garderobo in kotiček za olajšanje (lieu d’aisance).71 Ko je Blondel primerjal stavbe 17. stoletja s tistimi v svojem času, je poudaril, da drugim »manjka garderob« in »udobnosti«.72 Na koncu 17. stoletja, denimo, madame de Maintenon ni imela še nobenega posebnega prostora za »toaleto«. Spala je v sobi, v kateri je kralj še naprej klepetal s svojimi ministri. Njene ženske so jo prišle »razpraviti«73 k vznožju postelje in ji nato pomagale, da je zlezla vanjo; težke zavese so bile edino, kar jo je pregrajevalo. Po letu 1730 pa so se spremembe v velikih palačah zgodile prav na področju te zasebnosti. Razlika med javnim in zasebnim prostorom je prav v intimnosti. In z njo je povezan tudi nastanek sob, posebej namenjenih toaleti – tako posebnih prostorov, da so od leta 1760 lahko prodajali popolno opremo zanje, s stenskimi in stropnimi opaži iz poslikanega platna vred.74