Marko Faganel slika v tehniki akrila, namesto platna uporablja juto in tudi revna platna, ki so vsa izjemno groba, hrapava in tudi zato njegova celostna likovna podoba deluje prepričljivo, saj so barvni nanosi nežni, “hitri”, umetniku gre bolj za celostno podobo kot pa za iskanje detajlov, največkrat tudi pusti določena polja jute nepobarvana, a to vedno zavestno. Predstavlja se s tremi zaokroženimi nizi, in sicer z vedutami Cerkniškega jezera, z odsevi tunizijskega puščavskega sveta in pa seveda z izseki vedut iz Brd in naših krajev, ki smo jih bili sicer že spoznali lansko leto na razstavi v Vipolžah. Barvna paleta je pri likovnih delih Marka Faganela umirjena, zemeljsko obarvana in nikdar kričeča, naravi se umetnik približuje z dostojanstveno umirjenostjo in s spoštljivostjo nepotešenega iskalca, ki sredi narave vztrajno išče odgovore na svoja notranja vprašanja, predvsem pa išče tisti mir, tudi lepoto, ki ju v današnji družbi ne najde. Gledalec bo pred deli Marka Faganela začutil globljo vez med slikarjem in soskladjem barv in lepote narave, notranji mir, ki preveva vsa dela. ZUT Petkovega slavnostnega večera so se udeležili tudi nekateri predstavniki maja ustanovljene evropske organizacije za širjenje kulturnih programov NETA (New European Theatre Action), ki združuje 32 gledališč in mednarodnih festivalov iz 13 držav. Praznovanja zlatega jubileja so obsegala še ponovitev Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi, ki je bila na sporedu 25. oktobra in je sledila sprejemu, ki ga je vodstvo gledališča priredilo za vse svoje zaslužno osebje, in gostovanje SNG Drame Maribor z delom Hlapci.pdf. V drami je režiser, dramaturg in scenograf predstave, umetniški vodja mariborske Drame Samo M. Strelec, s svojsko izraženimi prizori podal svojo vizijo sodobnega hlapčevstva, ki ima s Cankarjevimi kameleonskimi Hlapci premnogo stičnih točk. Slavnostni teden je v soboto ponudil še reprizo musicala Alica, končal pa se je 30. oktobra z zasedanjem članov gledališke mreže NETA. Ob jubileju SNG ni pozabilo na najmlajše gledalce. Otroci so si v šempetrski dvorani v sredo, 26. oktobra, ogledali pravljico Ježkova hišica, ki so jo pričarali igralci gostujočega gledališča Licem u lice iz Splita. Za okroglo obletnico je SNG izdalo tudi zajetno monografijo v slovenščini in angleščini. V njej je na 360 straneh več kot 270 fotografij (150 barvnih), razdeljenih na trinajst poglavij. Le-ta, po tematskih sklopih s pomenljivimi naslovi, predstavljajo fotografije – zvečine fotoateljeja Pavšič-Zavadlav - iz najbolj odmevnih uprizoritev. Opremljene so z odlomki iz kritik in s citati besedil. Uvoden zgodovinski oris je napisal direktor Sergij Pelhan, urednik publikacije pa je Miha Trefalt. V kratkem bo izšla še arhivska zgoščenka. Iva Koršič