CATCH THE CASH V igri je v letih 1991 in 1992 sodelovalo 120 tisoč igralcev, ki so vložili več kot 146 milijonov nemških mark. Na koncu je izginilo približno 70 milijonov mark, oškodovanih pa je bilo sto tisoč državljanov. Kot vse podobne finančne igre se je tudi ta začela z mikavnimi reklamnimi ponudbami na televizijskih zaslonih in v časopisih, naj se državljani z vlaganjem deviznih prihrankov vključijo v sistem, kjer lahko "samo dobiš, nič pa ne izgubiš". Po zagotovilih organizatorjev naj bi bil sistem Catch the cash del svetovnega projekta s sedežem v Londonu. Delovanje sistema so popularizirali številni predavatelji, ki so kot igralci, pevci, samozvane vedeževalke itd. na javnih mestih, zlasti v gostiščih, ljudem obljubljali, da bodo v šestih mesecih dobili povrnjene vložene devize, v vmesnem obdobju pa naj bi bili deležni še velikih zaslužkov. Na začetku, ko so ljudje v sistem prinašali veliko več denarja, kot ga je iz sistema odteklo, je igra delovala navidez brezhibno. To je privabljalo vedno nove lahkoverneže, saj je v ljubljanskem gostišču Jama samo v enem večeru v sistem vložilo devizne prihranke 4500 ljudi. Zataknilo se je spomladi leta 1992, ko so se organizatorji začeli opravičevati, češ da računalniški sistem ne more požirati množice podatkov in da je treba počakati na novo računalniško mrežo. Dejansko je šlo za veliko pomanjkanje svežega denarja, kar je bila posledica osipa novih vplačnikov. Nato se je na nacionalni televiziji pojavil matematik, ki je ljudem sporočil, da bo zaradi značilnosti delovanja sistema na koncu brez denarja ostalo približno 120 tisoč vlagateljev. Sledila je panika in nato razpad sistema. Nekateri soustvarjalci sistema, ki so zaslužili od nekaj sto tisoč mark do več kot milijon mark, so se umaknili v tujino. Tožilstvo je sporočilo, da ne gre za goljufijo, temveč le za igro na srečo, kjer eni dobijo in drugi izgubijo, kriminalistična služba pa je vložila zoper organizatorje in sodelavce igre kazenske ovadbe zaradi utaje davka v znesku več kot 60 milijonov SIT.