»Tat je bil nekdo, ki me je poznal« V njeno stanovanjsko hišo s številko 149, ki stoji ob nekdanji magistralni cesti med nekdanjo osnovno šolo in tekstilno tovarno, je neznanec vstopil v soboto ob 19. uri. »Bila sem na drugi strani ceste ob starem hlevu. Na mostičku sem plela travo. Videla sem le, kako se je ob robu hiše ustavil avto rdeče barve, in da je voznik dvignil vrata prtljažnika. Čeprav sem stalno pogledovala proti hiši, nisem opazila, da bi kdo vstopil v notranjost skozi vhodna vrata. Avto je zatem odpeljal v postojnski smeri. Nisem videla, ali je bil v avtomobilu samo voznik ali še kdo zraven. Ko sem se utrudila, sem zaradi gostega prometa kar nekaj časa čakala, preden sem lahko prečkala cesto. Prehod za pešce je prav med mojo hišo in starim hlevom. Po vstopu v hišo sem se povzpela v prvo nadstropje, ker sem nameravala zapreti okno spalnice. Opazila sem, da je spalnica vsa premetana, med stvarmi sem iskala polivinilasto vrečko, v kateri sem šparala denar. Ni je bilo. Kaj se je zgodilo, sem povedala bratrancu Jožetu . Prišla je policija in vse poslikala. Če so kaj ugotovili, ne vem. Prepričana pa sem, da je v stanovanje vlomil nekdo, ki me je dobro poznal, ki je vedel, da imam prihranke pri sebi,« se je razgovorila Štefanija in dodala, da so policisti ugotovili, da se je tat v stanovanje priplazil skozi vhodna vrata, zapustil pa ga je skozi vrata hleva, ki se drži hiše, torej skozi hodnik in kuhinjo v pritličju hiše.