Janez Božič, predsednik uprave Darsa, stesan v Škofjeloškem hribovju (rojen v Spodnji Golici pod Miklavžem nad Selcami v dolini Selške Sore), je leta 1990 pri 200 kilometrih na uro padel z motorjem, poletel v zadnjo steno minibusa, jo prebil, zlezel ven, pobral na cesti izgubljeno rokavico in šel domov ženi Irmi povedat, da je motor fuč. Božičeva žena Irma, ki je doma iz Blata pri Trebnjem (enako kot Lojze Peterle), je sorodnica nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Zaposlena je kot svetovalka škofjeloškega župana Igorja Drakslerja, doma pa varno vodi skozi najstniška leta štiri otroke - Marka, Matijo, Janjo in Tejo. Janez Božič je noro zaljubljen v motorje (doma ima deset starih lepotcev, enega si oglejte v rubriki Vozila znanih Slovencev), letos pa je bil celo tretji na veteranski dirki na Ljubelj. Harmonika frajtonarica je druga Božičeva strast. Lastnosti (delavnost, neustrašnost in dobrovoljnost) mladega gradbenika je že ped davnimi leti opazil legendarni Ivan Zidar, zato ga je nemudoma poslal na gradbišča v Irak. Tam je končal akademijo pri največjih specialistih za gradbeništvo - Jožetu Brodniku in Nestorju Mankoču (je oče plavalnega asa Petra Mankoča in lastnik gradbenega podjetja ZIL inženiring). Zato imenovanje Janeza Božiča za prvega moža Darsa ni bilo naključje. Zaposleni na Darsu, slovenski in tuji »cestarji«, ki gradijo po Sloveniji, ga tudi ne bi zamenjali. Toda opozorilo je prišlo v samem slovenskem parlamentu, ko se je poslanec Tone Anderlič ostro odzval proti hitremu sprejetju zakona o preobrazbi Darsa, čeprav so ga predlagali njegovi strankarski kameradi.