Ko spregovori Svetlana, pričakujemo veliko. Tudi v Avtoportretu je bilo tako in ni nas razočarala. Svetlana ima oster jezik za reči, ki jo jezijo, žalostijo, ponižujejo, in prijazen glas, poln miline, za vse, kar jo radosti. Vedeli smo, da ima velik dar za risanje, saj je sama ilustrirala kar nekaj svojih pravljic, in rezultat talenta je očiten. Polprofil, ki ga sploh ni preprosto narisati, nekoliko jezen, mrk obraz. Sama je rekla, da so njene oči videle preveč, da bi se lahko na portretu nasmihala. In zraven nje nepogrešljivi muc, stisnjen ob njo, kar jo zmeraj razneži in pomiri. Prav zaradi ljubezni do živali Svetlana hoče živeti na vasi, da imajo vsi dovolj prostora, in zdi se, da je v zadnjih letih našla svoj mir. A nemogoče je živeti dovolj daleč od človeške neumnosti, neotesanosti, nestrpnosti in zaplankanosti. Od vsega tistega, ob čemer ni mogoče molčati. Nekaj prodornih misli in pogledov na folkloro v naši deželi nam je bilo dano slišati v sobotni oddaji.