Pravi, da noče nikoli več videti njegove sence. Haket je nahrulil lorda Stephena, mu rekel, da nima pravice vzeti zakona v svoje roke, saj lahko duhovniku sodijo samo po cerkvenem pravu, ne pa na posvetnem sodišču. Rekel je, da se bo pogovoril s samim herefordskim škofom in vložil tožbo proti lordu Stephenu, pri tem pa je ves čas sklepal in razklepal roke v pesti in si oblizoval ustnice. Lord Stephen mu je odgovoril zelo razumno, vendar je bil enako odločen kot takrat, ko se je udeležil grajskega sojenja v Caldicotu in obsodil Lankina, da mu odsekajo tatinsko desnico. Rekel je, da ima nedvomno pravico odločati, kdo bo služboval kot duhovnik v holtski srenji; dodal je, da je Haket zlorabil svoj položaj, ker je izsiljeval in zapeljal mlado žensko, zato bi ravnal skrajno nespametno, če bi zadevo gnal dalje, kajti celo cerkveno sodišče bi mu bilo primorano izreči kazen ter bi najverjetneje zahtevalo njegovo izobčenje. »Kazen za izsiljevanje je nadvse neprijetna,« je pripomnil lord Stephen. »Za zapeljevanje pa še hujša. Ob moda si! Duhovnik se mora ravnati po zapovedi strogega celibata. Dajem ti še eno priložnost, Haket, vendar ne tukaj. Pri priči odidi iz Holta, ali pa te bom postavil na zatožno klop.«