lastnosti genov povzroča največ zmede. Zmedo še dodatno povečuje znanstveni diskurz o genih. Preden je znanstvene novinarje na naslovnice dnevnih časopisov izstrelilo kloniranje sesalcev, so se genetiki pogosto zaklinjali, da so odkrili gene, ki določajo človeške lastnosti. Obstajala naj bi cela vrsta bolezenskih genov – geni za shizofrenijo, srčna obolenja, alkoholizem in tako naprej. Spet drugi geni naj bi določali osebnostne oziroma karakterne poteze. Najbolj odmeven med njimi je tako imenovani »gejevski gen«, ki naj bi ga leta 1993 odkril Dean Hamer. Hamer je trdil, da se na kromosomu X, v predelu imenovanem Xq28, nahaja gen, ki do neke mere kroji, ali bo moški gej ali heteroseksualec. Ko ljudje slišijo, da so odkrili gen za moško homoseksualnost, slišijo več, kot trdijo oziroma bi smeli trditi znanstveniki. Implicitno sporočilo pravi, da so nujno in zadostno razlago homoseksualnosti umestili v moške gene. Če ima Hamer prav, potem nima moja gejevska spolna orientacija nič opraviti z mojo vzgojo in mojim življenjskim okoljem. Vse je v genih. Borce za pravice gejev skrbi, da bi lahko vlade gensko terapijo, naperjeno zoper Xq28, zlorabile za temeljit izbris moške homoseksualnosti. Konservativce skrbi ravno nasprotno. Na razkritje, da je Hamer sam gej, so se odzvali togotno. V njihovih nočnih morah gejevski genetiki kvarijo heteroseksualne zarodke z gejevsko različico gena na Xq28. To stališče je znano kot genetski determinizem. Pojasni nam, zakaj se kloni ljudem zdijo tako strašljivi, a hkrati tako privlačni. Ljudje od mene ne pričakujejo, da bom izgledal popolnoma enako kot kateri od mojih staršev, ker od vsakega prejmem le polovico svojih genov. Če bi bil klon, pa bi bil popolnoma enak darovalcu somatske celice, pretvorjene v rekonstruiran zarodek, iz katerega sem se razvil, ker bi vse svoje gene z izjemo mitohondrijskega DNK prejel od njega. To skrajno obliko genetskega determinizma je enostavno zavrniti. Enojajčni dvojčki, dvojčki torej, ki so drug z drugim genetsko istovetni, so živ dokaz, da je zgrešena. Enojajčna dvojčka sta si morda res srhljivo podobna – o tem več kasneje –, povsem očitno pa nista ne psihološko in ne fizično istovetna. Razlike med njima lahko izvirajo izključno iz razlik v okolju, v katerem sta odraščala. Genetski determinizem je enako, a nič bolj zmoten kot nauk o okoljskem determinizmu, ki ga je v veliki meri nadomestil. Okoljski