Problem položaja BBC ne le v odnosu do drugih britanskih, ampak tudi v odnosu do svetovnih medijev, je tu najbolj pomemben. BBC je ujet v paradoks. To je radiotelevizijo, ki jo financira država, od te pa mora biti neodvisna, če hoče ohraniti privilegije, kakršne ima medij, ki ga financira država. Britanska država bi izgubila svoj ugled, če bi imela pokoren javni servis; parlament tega ne bi podpiral. Hkrati pa neodvisnost BBC ne more biti takšna, kot je v primeru britanskih časnikov, saj bi polemike in komentarji ogrozili njegovo neodvisnost. Neodvisnost BBC lahko gotovo najdemo v vrsti novinarstva, ki jo Bell zavrača. V novinarstvu, ki sklepa na obstoj resnice in jo želi odkriti, a se odreče izrekanju sklepov. Mnogi novinarji v resnico več ne verjamejo, če pa že obstaja, je za novinarje nedosegljiva. Lanska spletna debata na domači strani Open Democracy je predstavila razne poglede novinarjev in analitikov novinarstva o tem, kako naj prakticirajo svojo obrt. Dopisnik BBC David Loyn je trdil, da si je za absolutno resnico treba prizadevati tudi takrat, kadar morda ni dosegljiva. Takšno stališče je sprožilo val posmeha tistih, ki mislijo, da so mediji že v svoji strukturi pristranski. Danny Schechter, urednik mediachannel.org , je novinarje pozval, naj se bolj osredotočijo na reševanje konfliktov in ne le na kri in poboje. Jake Lynch, katerega nevladna organizacija Reporting the World si prizadeva za promoviranje »mirovniškega novinarstva«, pa je opozoril, da so »novinarji že tako vpleteni, če jim je to všeč ali ne.« Za takimi argumenti so polemike Pilgerja, Noama Chomskega in režiserja Michaela Moora, ki trdijo, da je objektivnost bodisi nemogoča ali pa da glavni mediji popačijo objektivno stvarnost, ker je to želja raznih političnih ali ekonomskih interesov, ali pa kar obojih. Redki so trdili, da je objektivnost zaželena ali vsaj teoretično mogoča. Morda je zgovoren podatek, da glavni predstavnik takega pogleda ni bil novinar ampak filozof Julian Baggini. Baggini je oštel Loyna, da je prehitro popustil. Če je namreč novinarska naloga odkrivati resnico, potem mora obstajati tudi resnica, ki jo je treba odkriti. Čeprav je BBC škodoval takemu novinarstvu zaradi sumov, ki jih je razkrila Kellyjeva afera, ima še vedno sredstva in javno ter politično podporo, da razvije informirano perspektivo, ki je potrebna, da to podporo dolgoročno zadrži. S tem ciljem v mislih je Bellovo »privrženo novinarstvo« napačna pot.