Glede na to, da senat voli rektorja in ima v rokah tudi sicer znaten del univerzitetne oblasti, si velja diagnozo o asimetriji senata ogledati od blizu. Statut je tistim fakultetam, ki so jih sestavljali tozdi, dal toliko glasov, kolikor tozdov so imele. Ker se fakultete, ki tvorijo zgodovinsko jedro univerz - filozofska, medicinska, teološka, pravna - niso »tozdirale«, jim zdaj pripada en glas. Fakultete, ki so bolj spoštovale kardeljansko načelo tozdiranja, so danes nagrajene z večjim številom glasov. Tudi s šestimi glasovi na fakulteto! Dober teden dni pred volitvami kandidatom za rektorja sicer še ni bilo povsem jasno, kakšen bo videti senat, kdo ga bo sestavljal, koliko glasov bodo imele novo nastale fakultete, ustanovljene po razcepu Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ki so notranje še vedno razčlenjene na nekdanje tozde … Zadnjih osem let so rektorji prihajali s tehniško-naravoslovnih fakultet, novi statut pa je napisan tako, da daje kandidatom iz teh disciplin zaradi bistveno močnejše zastopanosti v senatu dodatno prednost že na samem začetku. Če je torej za »prejšnjo« univerzo veljalo, da je »atomizirana« - kot je nekdanje stanje opisala dr. Alenka Šelih -, bo »nova« Univerza asimetrična. »Filozofska fakulteta v zadnjih tridesetih letih ni imela rektorja in ga tudi letos ni predlagala, saj ne bi imel nobene možnosti, da bi bil izvoljen,« je akademskim kolegom razložila predstavnica klasična filologinja. Dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede pa je dan pred predstavitvijo rektorskih kandidatov med nastopnim predavanjem za rednega profesorja napovedal možnost, da bo na novo postavljeno nesorazmerje moči med naravoslovno-tehnično skupino fakultet (naravoslovje, matematika, tehnika, biotehnika) in klasičnimi disciplinami (humanistika, medicina, družboslovje, umetnost) privedlo do razcepa ljubljanske univerze na klasično in tehnično univerzo. »Družboslovnim in humanističnim fakultetam ne bo preostalo nič drugega, kot da bodo sledile cepitvenemu obrazcu,« je še dodal.