Posamezniki ali pa manjše skupine vaških stražarjev so bile ujete tudi drugod po Ljubljanski pokrajini, pač takoj po prevzemu oblasti po partizanskih enotah oziroma organih OF. Deloma smo to že omenili. Prav tako so bili po raznih krajih aretirani tudi civilisti, organizatorji, podporniki in simpatizerji vaških straž, seveda pa tudi ovaduhi in podobni sodelavci okupatorja. Poseben problem so v tem okviru predstavljale ženske, ki so sodelovale z Italijani in dogajalo se je, da so le-te kasneje postale zelo goreče pripadnice partizanskega gibanja. Tako je bilo npr. v okrožju Grosuplje-Stična do začetka oktobra 1943 aretiranih 52 belogardistov, pri čemer pa iz razpoložljivih dokumentov ni razvidno, koliko je bilo med temi civilistov in koliko pripadnikov MVAC.118 Kot že rečeno, so v tem okrožju nekaj (18) ujetnikov dobili tudi iz Kočevja in konec oktobra so peterico izmed teh usmrtili.119 Podoben položaj je bil tudi v drugih okrožjih, pri čemer pa je potrebno poudariti, da so se posamezniki iz razpršenih ali uničenih postojank vaških straž skrivali tudi po domovih ali v bližini le-teh, posamezne manjše oborožene skupine pa po gozdovih. Ocenimo lahko, da je bila do sredine oktobra tudi večina teh ujeta ali pa so se sami javili novi partizanski oblasti. Tudi ti so bili uvrščeni v partizanske enote ali pa kakorkoli obsojeni. Ujeti vaški stražarji oziroma tisti, ki so se sami predali in so bili sprva iz različnih vzrokov spuščeni na svoje domove, ker niso hoteli stopiti v partizanske vrste ali pa to od njih niso zahtevali, npr. od mladoletnikov, so bili kasneje povečini mobilizirani v partizansko vojsko. Toda ta mobilizacija ni dosegla vseh, precej jih je pred njo zbežalo na nemško okupacijsko ozemlje ter se vključilo v novonastalo Slovensko domobranstvo. Še več, tudi tisti vaški stražarji, ki so ob predaji prostovoljno ali prostovoljno vstopili v vrste NOV, so kasneje, že konec septembra ali oktobra, vse bolj pogosto dezertirali, posebno ob priliki spopadov z nemškimi ali domobranskimi eno-tami.120 Posebej pogosta so bila poročila o takih dogodkih iz Notranjske, ker je bilo pač tam tudi največ bojev. Ne vemo, ali so omenjeni bivši vaški stražarji to postali prostovoljno ali prisilno, toda tako kasnejše ravnanje gotovo dokazuje njihovo osnovno (protipartizansko) usmeritev.